Franja

essuyer [ɛsɥije] verbe transitif (o)brisati, posušiti, osušiti; figuré prestati, prenašati, biti izpostavljen, doživeti

s'essuyer obrisati se, osušiti se
essuyer le feu de l'ennemi biti pod sovražnim ognjem
essuyer le front ruisselant de sueur obrisati si pot s čela
essuyer les larmes de quelqu'un (figuré) (po)tolažiti koga
essuyer un orage, une tempête doživeti vihar, nevihto
essuyer des pertes imeti, pretrpeti izgube
essuyer les plâtres stanovati v novi, nepresušeni hiši; figuré opraviti pionirsko delo
essuyer un refus (figuré) dobiti košarico
essuyer des reproches, une réprimande požreti očitke, grajo
essuyer ses larmes obrisati si solze

*hâler [ale] verbe transitif porjaviti (kožo); vieilli osušiti

insecchire

A) v. tr. (pres. insecchisco) osušiti (tudi pren.)

B) v. intr. posušiti se

posušíti -im
I. posušiti, osušiti: sonce kmalu posuši pokošeno travo; veter je posušil cesto, perilo
II. posušiti se
1. posušiti se, osušiti se
2. presahnuti, presušiti: studenci so se posušili
3. posušiti se, omršavjeti: od skrbi se je posušil

posušíti -ím dov., посуши́ти -шу́ док., осуши́ти осушу́ док., засуши́ти -шу́ док., ви́сушити -шу док.

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

secá sec

I. vt.

1. sušiti, posušiti, osušiti

2. izčrpati

3. nadlegovati, spravljati v slabo voljo

II. vi. usahniti, usihati, presahniti, presihati

sesušíti -im, sesuši -ite, sesušil -ila (ə) sasušiti, isušiti, osušiti: sesušiti vse sadje; obraz se mu je še bolj sesušil
lice mu se još više isušilo; sesušen škaf; sesušene ustnice

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
tarir ses larmes nehati jokati
cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
la conversativn tarit pogovor zastaja
ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari

tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)

1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.

2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod

1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.

2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.

towel [táuəl]

1. samostalnik
brisača

towel rack stojalo, obešalnik za brisačo
lead(en) towel sleng, figurativno, zastarelo krogla, izstrelek
oaken towel gorjača, palica
round towel roller towel vrtljiva brisača
to throw in the towel figurativno priznati se za premaganega, priznati poraz

2. prehodni glagol
(o)brisati, osušiti (z brisačo), otreti
sleng (pre)tepsti, (pre)mlatiti
neprehodni glagol
(o)brisati se, otreti se (z brisačo)

trockenlegen izsušiti, izsuševati, osušiti, osuševati; einen Säugling: previti; einen Alkoholiker: odtegniti pijačo (komu)

trockenwischen obrisati (do suhega), osušiti

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

uscá usúc

I. vt./vr.

1. sušiti (se), posušiti (se); osušiti (se)

2. izsuševati (se), izsušiti (se), presušiti (se)

3. presihati, presahniti

4. usihati, usahniti

II. vt. obrisati; otirati, otreti

usušíti -ím, usuši -ite, usušil -ila
I.
1. isušiti
2. osušiti: bolezen ga je usušila
3. osušiti, iskapiti, lspiti: precej kozarcev so usušili
II. usušiti se sasušiti se: les, mrva, sadje se usuši
drvo, sijeno, voće se sasuši

обсушивать, обсушить osuševati, osušiti