Franja

prae-rāsus 3 (rādere)

1. spredaj ostrižen: Paul. Nol.

2. prej ostrižen: capilli Cael.

rāllus 3 (iz *rād-los, rādere) gladko ostrižen, gladek: tunica Pl.

rapado kratko ostrižen; oguljen

raperino m

1. šalj. ostrižen na balinec

2. zool. (verzellino) grilček (Serinus serinus)

raperonzolo m

1. bot. motovilec (Campanula rapunculus)

2. šalj. na balin ostrižen

ras, e [ra, raz] adjectif gladko obrit; do golega ostrižen; kratkolas; gladkodlak (pes); do vrha poln (mera); raven

au ras de v isti višini, na istem nivoju z
à, au ras de terre tik pri tleh, v isti višini z zemeljsko površino
en rase campagne na odprtem zemljišču
(marine) bâtiment masculin ras ladja brez jamborjev
cheveux masculin pluriel (coupés) ras do kože ostriženi lasje
table féminin rase nepopisan list, prazna glava, popolno neznanje
faire table rase napraviti čisto mizo, pospraviti, pomesti (de quelque chose s čim), odpraviti
mesurer ras razano meriti
verser à ras bords do robov naliti

recutītus 3 (re in cutis)

1. obrezan (na prepuciju): duo tamen vitia habet … : recutitus est et stertit Petr., Iudaei Mart.; meton.: recutita sabbata Pers. judovska sobota.

2. metaf. sploh obrezan, gladko ostrižen: colla mulae Mart.

sēmi-rāsus 3 (sēmi in rādere) napol (na pol) obrit, polobrit, napol (na pol) ostrižen, polostrižen: ustor CAT., homunculi capillum (gr. acc.) semirasi AP.

sēmi-tōnsus 3 (sēmi in tondēre) napol (na pol) ostrižen, polostrižen: caput CYPR.

trasquilimocho čisto ostrižen, gol

balin moški spol (-a …) die Malkugel, pri kegljanju: Kegelkugel
ostrižen na balin [kahlgeschoren] kahl geschoren

balín

na balín ostrižena glava shaven head, close-shaven head, žargon skinhead (tudi mlad fant tako ostrižen)

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

na balin stalna zveza
(do golega) ▸ kopaszraNa koncu so se mi lasje svetlikali že skoraj zelenkasto in bila sem na tem, da se pobrijem na balin. ▸ A végén a hajam már szinte zöldesen csillogott, és azt fontolgattam, hogy kopaszra nyíratom.
Najučinkoviteje pa boste prikrili, da dobivate plešo, tako da se boste ostrigli na balin. ▸ A legjobb módja, hogy elrejtsd a kopaszodásodat, ha kopaszra nyíratod a fejed.
Na Danskem so po zmagi enemu mentorju obrile brke, drugega pa ostrigle na balin. ▸ Dániában a győzelem után leborotválták az egyik mentor bajszát, a másikat pedig kopaszra nyírták.

piffero m glasba

1. piščalka

2. igralec na piščalko; piskač
PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti

près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu

rape moški spol domače britje

al rape čisto kratko ostrižen
cortar el pelo, pelar al rape lase čisto na kratko ostriči

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tonsure [tɔ́nšə]

1. samostalnik
striženje las; tonzuriranje
religija tonzura
figurativno posvetitev za duhovnika

2. prehodni glagol
religija ostriči, tonzurirati, obriti tonzuro na glavi

tonsured tonzuriran; ostrižen; plešast; duhovniški