стрі́ха -и ж., stréha -e ž., ostréšje -a s.
lȉjes m, mest. u lijèsu, mn. ljȅsovi (ijek.), lês m, mest. u lésu, mn. lȅsovi (ek.)
1. rakev: pozlata na mrtvačkom -u; govor nad -om nagrobni govor; kameni lijes sarkofag
2. gozd: vjetar huji kroz lijes
3. leseno ostrešje
richten1
1. in eine Richtung: usmeriti, usmerjati; naravnati; Waffen: naperiti; den Blick: usmeriti, obrniti
2. (in gerade Richtung bringen) zravnati, zravnavati, naravnati, naravnavati, poravnati, poravnavati (tudi Technik)
3. (richtig einstellen) naravnati, nastaviti; Heerwesen, Militär meriti
4. (aufstellen, aufrichten) postaviti; ein Gebäude: postaviti ostrešje
5. (bereiten) pripraviti
6. (wieder in Ordnung bringen) popraviti, popravljati; einen Knochenbruch: naravnati; (reparieren) popraviti, popravljati| richten an Worte, Briefe, Forderungen: nasloviti na, naslavljati na; sich richten an biti naslovljen na, biti namenjen (komu); (sich orientieren an) ravnati se po; richten auf usmeriti/naravnati na/k/proti; richten gegen naperiti/nameriti proti; sich richten gegen biti naperjen proti, meriti na; sich in die Höhe richten zravnati se; sich richten nach jemandem, Wünschen usw.: ravnati se po; einer Eigenschaft, Resultaten usw.: biti odvisen od; gerichtet sein auf stremeti k
charpente [šarpɑ̃t] féminin ogredje (za stavbe), konstrukcija; človeško ogrodje, okostje; figuré struktura, zgradba
charpente métallique železna konstrukcija
charpente osseuse, du corps humain človeško okostje
charpente du toit ostrešje
charpente d'un roman zgradba romana
bois masculin de charpente stavbni les
avoir une solide charpente biti močnih kosti, krepko raščen
pòšiti pȍšijēm, oni pòšijū, pòšīj, pòših pȍšī, pȍšīt -a in pošìven -èna
1. pošiti, pozašiti
2. kućiz pokriti hišo s slamo, trstjem, rogozom in to pritrditi za ostrešje
vešálo (-a) n pl. vešala (vislice) capestro, patibolo, forca:
obsoditi na vešala condannare alla forca
grad. ostrešje z vešali soffitto a capriate