Franja

lȉčnōst ž
1. oseba: istaknuta ličnost
2. osebnost: biti jaka ličnost

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

notability [noutəbíliti] samostalnik
pomembnost, znamenitost, uglednost; osebnost, ugleden élovek; dobro gospodinjstvo

notable [nóutəbl]

1. pridevnik (notably prislov)
znan, znamenit, pomemben, ugleden
kemija opazen

2. samostalnik
ugleden človek, osebnost, odličnik; pridna gospodinja

persona [pə:sóunə] samostalnik (množina personae)
gledališče oseba, vloga; oseba, karakter (v literaturi); osebnost

persona (non) grata oseba, ki je (ni) zaželjena

persōna f

1. oseba; osebnost:
una persona simpatica simpatična oseba
in persona osebno, sam
è la bontà in persona sama dobrota ga (je) je, poosebljena dobrota je
di persona osebno:
conoscere di persona osebno poznati

2. telo, postava:
essere mal fatto di persona biti slabo grajen, grde postave

3. pravo oseba:
persona fisica, giuridica fizična, pravna oseba

4. relig. oseba (sv. Trojice)

5. jezik oseba:
nomi di persona osebna imena
in prima persona v prvi osebi (tudi ekst.)

persona ženski spol oseba, osebnost; rast, postava

persona jurídica pravna oseba
de persona a persona med štirimi očmi
en persona, por su persona osebno
hacer de su persona (pop) izprazniti črevo
personas de edad odrasle osebe

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

personage [pə́:sənidž] samostalnik
osebnost
gledališče vloga; zunanjost, videz

personaggio m (pl. -gi)

1. osebnost

2. lit. oseba, junak:
i personaggi dei Promessi Sposi osebe v romanu Zaročenca

personáj -e n oseba, osebnost

personaje moški spol osebnost

personajes osebe v gledališki igri

personale

A) agg. oseben:
opinione personale osebno mnenje
pronomi personali jezik osebni zaimki

B) f umet.
personale, mostra personale osebna, samostojna razstava

C) m šport
personale, fallo personale osebna napaka

Č) m

1. osebnost, zunanjost, postava:
personale slanciato vitka postava

2. osebje (podjetja, ustanove)

personalidad ženski spol osebnost

identificar (ali afirmar) su personalidad legitimirati se
evitar toda personalidad izogibati se vsega osebnega

personalità f

1. osebnost:
culto della personalità polit. kult osebnosti

2. visok predstavnik:
alla manifestazione sono intervenute le più alte personalità dello stato proslave so se udeležili najvišji predstavniki države

Personalität, die, osebnost, personaliteta

personalitáte -ăţi f osebnost

personality [pə:sənǽliti] samostalnik
osebnost
množina žaljive pripombe o kom, zbadljivke, zbadljivost
pravno osebna lastnina

politika personality cult kult osebnosti

Persönlichkeit, die, (-, -en) osebnost (autoritäre avtoritarna)

personnage [-sɔnaž] masculin (pomembna) osebnost; oseba; oseba (v romanu; v igri, vloga)

personnage principal glavna oseba
personnage influent, historique vplivna, zgodovinska oseba
faire le personnage de ... igrati vlogo ...
(familier) se mettre, entrer dans la peau de son personnage popolnoma se vživeti v svojo vlogo
personnage connu znana osebnost