Franja

Zadetki iskanja

  • testamént -e n oporoka, testament
  • testamento m

    1. oporoka, testament:
    testamento olografo holograf
    testamento spirituale duhovni testament

    2. biblijsko
    Nuovo, Vecchio Testamento novi, stari testament; pismo nove, stare zaveze
  • testamento moški spol oporoka, testament

    el Antiguo (ali Viejo) Testamento stari testament
    quebrantar el testamento ovreči oporoko
  • tēstāmentum -ī, n (tēstārī)

    1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
    a) calatis comitiis Gell.
    b) in procinctu Ci., Vell.
    c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.

    2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert.
  • vasìjet m, vasijetnáma ž (t. vasijet, vasijetname, ar.) dial. oporoka, poslednja volja: vasijet učiniti
  • voluntās -ātis, f (velle)

    1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.

    2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.

    3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.

    4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.

    5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.

    6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.

    7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q.
  • will2 [wil] samostalnik
    volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
    (= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

    at will po volji
    of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
    with a will rad, vneto
    against one's own will proti lastni volji
    free will svobodna volja
    an iron will železna volja
    good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
    will to peace stremljenje po miru
    tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
    ill will mržnja, sovraštvo
    wicked will zloba
    to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
    to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
    to make one's will napraviti (svojo) oporoko
    to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
    this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • závjet m (ijek.), závet m (ek.)
    1. zaobljuba, slovesna obljuba: naš zavjet na pjesnikovu grobu; položiti zavjet napraviti zaobljubo
    2. oporoka: ispuniti čiji zavjet
    3. zakon, zaveza: Stari i Novi zavjet (knjiga), stari i novi zavjet (čas)
    4. zaveza: kovčeg -a skrinja zaveze
  • завет m izročilo, navodilo, zadnja volja, oporoka; (zast.) obljuba;
    Новый/Старый завет Nova/ Stara zaveza
  • завещание n oporoka, poslednja volja
  • запові́т ч., oporóka -e ž., testamènt -ênta m.
  • acte [akt] masculin dejanje; spis, uradna listina, akt; izkaz; pogodba; théâtre dejanje

    actes pluriel d'un congrès razprave kongresa
    acte d'accusation obtožnica
    acte de complaisance usluga
    acte de courage pogumno dejanje
    acte de folie blazno dejanje
    acte de naissance, de mariage, de décès rojstni, poročni, mrliški list
    (religion) actes des apôtres zgodbe apostolov
    acte du gouvernement, du pouvoir sklep vlade, oblasti
    acte de nantissement zastavnica
    acte de dernière volonté oporoka
    acte notarié notarsko overjena listina
    tragédie féminin en 5 actes tragedija v petih dejanjih
    être responsable de ses actes biti odgovoren za svoja dejanja
    dresser, établir un acte de vente napraviti uradno listino o prodaji
    demander acte que ... dati ugotoviti, da ...
    donner acte priznati, potrditi
    faire acte de pokazati, dokazati
    faire acte d'autorité, de bonne volonté dokazati avtoriteto, pokazati dobro voljo
    faire acte de candidature nastopiti kot kandidat, kandiditirati
    faire acte de présence osebno priti, se pokazati (za kratek čas)
    juger les hommes sur leurs actes soditi ljudi po njihovih dejanjih
    prendre acte de quelque chose vzeti kaj na uradni zapisnik, figuré vzeti na znanje
    je prends acte de votre promesse vzamem na znanje vašo obljubo
    traduire en actes ses engagements uresničiti, spremeniti v dejanja svoje (dane) besede
  • cēra -ae, f (gr. κηρός)

    1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

    2. met.
    a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
    b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
    c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
    č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.
  • disposición ženski spol razpored; uredba, odredba; razpoloženje; (zdravstveno) stanje; nagnjenje, nadarjenost, talent, sposobnost; pripravljenost; ukrep, ukaz

    última disposición oporoka
    estar en disposición de moči; biti pripravljen za
    estoy a la disposición de V. sem Vam na voljo
    tomar una disposición ukrepati, odrediti
  • lastnoróčen de sa propre main, autographe

    lastnoročna oporoka testament moški spol (h)olographe
  • mündlich usten; mündlicher Vertrag ustna pogodba; mündliches Testament ustna oporoka; Adverb ustno, v ustnem pogovoru
  • nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

    sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
    c'est un homme nul (on) je prava ničla
    nulle part nikjer
    nul et non avenu (juridique) neveljaven
    testament masculin nul neveljavna oporoka
    élève nul nesposoben dijak
    être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
    faire match nul (sport) igrati neodločeno
    déclarer nul proglasiti za neveljavno
    à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
    nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini
  • nuncupativo agg. pravo usten:
    testamento nuncupativo ustna oporoka
  • nūncupō -āre -āvī -ātum (preko *nomo-capos iz nōmen in capere)

    1. javno in slovesno izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, najaviti (najavljati), navesti (navajati): verba legitima dedentium urbes n. L., haec … verbis quoque ipsis, ut tradita nuncupataque sunt, referre L., cum ex duodecim tabulis satis esset ea praestari, quae essent linguā nuncupata Ci. ustno napovedano (navedeno); occ.
    a) zaobljube izreči (izrekati), narediti (delati), zaobljubiti (zaobljubljati) se: vota pro imperio suo communique re publica Ci., votis nuncupatis Ci. po slovesnih (za)obljubah, auspicati proficisci in Capitolium ad vota nuncupanda L., vota pro incolumitate exercitus n. Val. Max.
    b) posinovljenje razglasiti (razglašati): consultatum inde pro rostris an in senatu an in castris adoptio nuncuparetur T.
    c) (pred pričami) koga imenovati za dediča, razglasiti (razglašati) za dediča, ustno postaviti (postavljati) za dediča: aliquem heredem T., Suet., Dig., aliquem inter heredes Suet. postaviti koga za sodediča, aliquem in tertiis heredibus Cl., non voce nuncupatus heres, iudicio tamen electus Iust.; abs.: principem (sc. heredem) nuncupantes T., nec quia offendit alius, nuncuparis (sc. heres), sed quia ipse meruisti Plin. iun., nuncupatum testamentum Plin. iun., Dig. pred pričami narejena oporoka, pri kateri je oporočník imenoma razglasil dediče, alii testamenta sua nuncupant Plin. izblebetajo (v pijanosti).
    d) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati) koga (za kakega oblastnika); z dvojnim acc.: aliquem Caesarem Aur., aliquem reginam Iust.
    e) posvetiti (posvečevati) kaj ali koga kakemu božanstvu, da(ja)ti komu kaj ali koga v službo: navem deae nuncupare dedicareque Ap., me ministerio felici (sc. deae) nuncupatum Ap.

    2. (po)imenovati: quod erat a deo natum, nomine ipsius dei nuncupabat Ci., quem (sc. collem) cultrix nomine nostro nuncupat haec aetas O., n. maria, titulos Plin. imenoma navajati, (po vrsti) naštevati, Sextilem mensem e suo cognomine nuncupavit Suet.; z dvojnim acc.: quem turba Quirini nuncupat indigetem O.; pesn.: alicuius fidem n. Pac. fr. (po)klicati.

    Opomba: Star. nūncupāssit = nūncupāverit: Tab. XII ap. Ci. et ap. Fest.
  • právi, -a, -o vrai, véritable, authentique, pur, droit, très ; familiarno orthodoxe

    pravi kot angle moški spol droit
    prava oporoka testament moški spol authentique
    prava pot le bon chemin
    pravi pravcati vrai de vrai
    pravi razlog la vraie raison
    pravi športnik un vrai sportif
    o(b) pravem času au bon moment, en temps utile (ali opportun), à propos
    ob pravi priložnosti, priliki à propos, à point nommé, familiarno à pic
    v pravem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du terme
    pokazati se v pravi luči se montrer sous son jour véritable
    priti o pravem času tomber bien (ali juste)
    ne biti čisto pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits
    nečesa se pri pravem koncu lotiti prendre quelque chose par le bon bout
    njegovo pravo ime je son véritable nom est
    ona je že prava ženska elle est déjà très femme
    to je prava norost c'est pure folie