Franja

imitar posnemati, posneti (po); potvoriti; oponašati

imitate [ímiteit] prehodni glagol
imitirati, posnemati, oponašati; kopirati, ponarediti
biologija prilagoditi se (okolju)

imiter [-te] verbe transitif posnemati; oponašati; kopirati; ponarediti; za vzor (si) vzeti, ravnati se (quelqu'un po kom)

imiter un billet de banque ponarediti bankovec
cette pierre imite le rubis ta kamen je kot rubin

imitírati -am (lat. imitari) imitirati, imitovati, oponašati, podražavati, ugledati se na što: imitirati koga v nastopu; imitirati sliko, glas

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

mimer [-me] verbe transitif izražati s kretnjami, z gibi; posnemati (ljudi), oponašati

les élèves miment le professeur učenci oponašajo profesorja

mimic² [mímik] prehodni glagol
oponašati, posnemati
botanika, zoologija posnemati tujo obliko ali barvo

mock³ [mak]

1. prehodni glagol
zasmehovati, zasramovati, rogati se; oponašati, imitirati; varati, za norca imeti; kljubovati, upirati se

2. neprehodni glagol
rogati se (at komu)

monkey² [mʌ́ŋki]

1. prehodni glagol
oponašati, rogati se komu

2. neprehodni glagol
počenjati neumnosti, zganjati norčije

to monkey about (ali around) igračkati se (with s, z)

nachäffen oponašati

nachmachen oponašati, posnemati; (fälschen) ponarediti; (nachholen) naknadno narediti

parodiá -éz vt. parodirati, (posmehljivo) posnemati, oponašati

personate [pə́:səneit]

1. prehodni glagol
gledališče predstavljati, igrati koga; izdajati se za koga

2. neprehodni glagol
gledališče igrati; oponašati

remedar posnemati, oponašati; malo podoben biti

reprocher [rəprɔše] verbe transitif očitati; odkloniti (pričo); ne privoščiti, zavidati; oponašati

se reprocher očitati si, pripisovati si krivdo, smatrati se odgovornega za kaj
reprocher les morceaux à quelqu'un šteti komu grižljaje v ustih
reprocher un service à quelqu'un oponašati komu uslugo
reprocher un témoin pour cause de parenté odkloniti pričo zaradi sorodstvenega razmerja

rifare^*

A) v. tr. (pres. rifaccio)

1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
rifare una casa obnoviti hišo
rifare il letto postlati posteljo
rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo

2. ponoviti, ponavljati:
rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
rifare la strada znova prehoditi pot

3. knjižno popraviti si:
rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)

4. posnemati; oponašati:
rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)

5. povrniti; odškodovati:
rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške

B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)

1. znova postajati

2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)

3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo

4. znova začeti, kreniti:
non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve

scimmiottare v. tr. (pres. scimmiōtto)

1. rogati se

2. posnemati, oponašati

sham² [šæm] prehodni glagol
hliniti, simulirati, fingirati; varati, goljufati; posnemati, oponašati, imitirati
neprehodni glagol
pretvarjati se, hliniti se, delati se
figurativno igrati komedijo

to sham illness hliniti, simulirati bolezen
to sham a swoon simulirati omedlevico
to sham ill delati se bolnega
he is (only) shamming on je simulant, komedijant, on se le dela tako

simulate [símjuleit]

1. prehodni glagol
hliniti, simulirati (zlasti bolezen), fingirati, pretvarjati se, delati se; posnemati, oponašati
figurativno slediti komu; po zunanjosti biti podoben (čemu), sličiti

to simulate vertue delati se krepostnega
simulated account ekonomija fingiran račun

2. pridevnik [-leit, -lit]
simuliran, fingiran; hlinjen

singer [sɛ̃že] verbe transitif oponašati (un professeur profesorja); posnemati; simulirati (la passion strast)