Franja

dētruncō -āre -āvī -ātum

1. odsek(ov)ati: caput bipenni O., pedes Lact., alam regis apium Plin., superiorem partem (arboris) Col.

2. met. obsekati, prisekati, oklestiti: arbores detruncatae L.

3. pren. okrniti, obglaviti: detruncata corpora brachiis cum humero abscisis L., d. Amastrum Val. Fl., hos (Dalmatas) incensā urbe quasi d. Fl., a spadonibus Aegyptiis detruncatus Lact.

écorner [ekɔrne] verbe transitif odbiti rogove, ogle (quelque chose čemu); odkrhniti, odbiti (posodo); figuré načeti, zmanjšati (zalogo), okrniti

écorner sa fortune zapraviti del premoženja
écorner les pages d'un livre zavihati vogale, napraviti oslovska ušesa v knjigi
vent masculin à écorner les bœufs silovit veter

mangle² [mæəgl] prehodni glagol
razrezati, razkosati, razparati, raztrgati; pohabiti, pokvariti, okrniti, izmali čiti

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

mutilá -éz vt.

1. pohabiti

2. okrniti

mutilare v. tr. (pres. mutilo)

1. odrezati; pohabiti:
l'hanno mutilato di un braccio odrezali so mu roko

2. ekst. pren. okrniti

mutilate [mjú:tileit] prehodni glagol
pohabiti, okrniti

mutiler [mütile] verbe transitif pohabiti, odrezati ud; izmaličiti (tekst); okrniti; figuré poškodovati, pokvariti

mutiler la vérité popačiti, izmaličiti resnico

mutilō -āre -āvī -ātum (mutilus1)

1. krniti, okrniti (okrnjevati), (iz)maličiti, (po)rezati, prirez(ov)ati, prisek(av)ati, (ob)striči, (pri)striči: corpora securibus Cu., nasum, aures et nares L., mutilatae cauda colubrae O., naves L., ramos O.

2. metaf.
a) (v izgovarjanju) pohabiti (pohabljati), (iz)kaziti, (iz)maličiti, (po)pačiti: verba Plin.
b) zmanjš(ev)ati, pomanjš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: mutilatus exercitus Ci., m. aliquem Ter. zmanjšati imetje nekoga, patrimonium, iura libertatis pozni Icti.

obtruncate [əbtrʌ́ŋkeit] prehodni glagol
odsekati (glavo, vrh), okrniti

okr̀hati -ām
1. okrniti: tu je bilo i okrhanih posuda
2. ekspr. opsovati, ozmerjati: on meni okrha sveca, a ja njega šakom

okŕnjiti òkr̄njīm okrniti: okrnjiti kome njegovo pravo; okrnjiti čiju čast prizadeti koga v časti

òkrnuti -nēm okrniti, odlomiti: sanduk su što bolje namjestili da ne bude njegov zadnji dib okrnut

okúsiti òkūsīm skrajšati, okrniti, odrezati

otkŕnjiti òtkr̄njīm okrniti: otkrnjiti svoju imovinu

schmälern zmanjševati; Rechte, Werte: krniti, okrniti, okrnjevati

smozzicare v. tr. (pres. smozzico)

1. razrezati, razkosati

2. pren. okrniti

stunt² [stʌnt]

1. prehodni glagol
okrniti; pohabiti, pokvečiti; ovirati v rasti, v razvoju

to stunt the growth of a nation's power ovirati rast moči kakega naroda

2. samostalnik
oviranje rasti ali razvoja; okrnjenje; slaba rast; zaostala rastlina

troncare v. tr. (pres. tronco)

1. rezati; sekati; lomiti:
troncare il capo obglaviti

2. okrniti

3. jezik apokopirati (besedo)

4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

5. pren. prekiniti, prekinjati:
troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo

tronquer [trɔ̃ke] verbe transitif odsekati, odrezati; okrniti, odvzeti važen del

tronquer le texte okrniti besedilo
citation féminin tronquée okrnjen citat
cône masculin tronqueré, pyramide féminin tronquerée prisekan stožec, prisekana piramida