Franja

lap³ [læp]

1. prehodni glagol
zaviti, oviti, ogrniti (about, round, in)
figurativno obsipati, obdati (in s, z)
figurativno gojiti; prekriti, zgibati (over)
brusiti, polirati (drago kamenje, kovino)
šport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog

2. neprehodni glagol
čez viseti (over)
prekrivati se

lap ped in luxury obdan z razkošjem
to lap tiles položiti strešno opeko (drugo preko druge)
šport to lap the course in 6 minutes preteči krog v šestih minutah

mantle² [mæntl]

1. prehodni glagol
pokriti, zakriti, ogrniti, oviti; skriti

2. neprehodni glagol
ogrniti se, pokriti se (with s, z)
zardeti, zaliti (rdečica); peniti se (pivo itd.)

ogŕnuti ògr̄nēm
1. ogrniti: ogrnuti koga maramom; ogrnuti se plaštem
2. osuti: ogrnuti krompir, krumpir, kukuruz

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

pall² [pɔ:l] prehodni glagol
zaviti, ogrniti (s plaščem), pokriti (on ; s pokrovom)

prae-ligō -āre -āvī -ātum (prae in ligāre)

1. spredaj privezati: fasces cornibus boum L., cauda pecoris artissime praeligata Plin.

2.
a) vezati, obvez(ov)ati, povez(ov)ati, prevez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: praeligata infra caput vipera Plin., coronam auream candidā fasciā praeligatam Suet., os obvolutum est folliculo et praeligatum Ci., praeligare vulnera Plin., non praecluduntur nec praeligantur (sc. funes) Vitr.
b) pren.: praeligatum pectus Pl. zakrknjeno srce.
c) metaf. pokri(va)ti, zakri(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): capita vestibus Petr.

3. podvez(ov)ati: dextro teste praeligato Plin.

prebáciti prèbācīm
I.
1. vreči čez: prebaciti kamen preko rijeke, preko krova
2. vreči predaleč: prebaciti metu
3. vreči dlje kot drugi: jednom baci, svima dobaci, drugom baci te svih prebaci
4. predejati: prebaciti teret iz jednog čamca u drugi
5. ogrniti: prebaciti ogrtač
6. pretakniti, premakniti: prebaciti kaiš sa slobodnog na radni kaišnik
7. preklopiti: prebaciti telefonsku liniju
8. prekrižati, dati križem: prebaciti nogu preko noge
9. prestaviti: prebaciti trupe iz jednog mjesta na drugo, s desnog krila na lijevo
10. preseči: prihodi su prebacili rashode; ove godine plan smo prebacili; kupac je platio koliko je bilo pogodeno, i prebacio je odredenu sumu
11. ekspr. dopolniti: djevojka je sasvim mlada, jedva je prebacila sedamnaestu
12. pretrpeti: u ratu smo mnogo toga prebacili preko glave
13. očitati: to su nama prebacili; nemaš sebi šta prebaciti
14. prebaciti prvi san odspati prvo spanje
II. prebaciti se
1. vreči se čez
2. prestaviti se, priti: nakon dvije godine robovanja pobjegao je i sretno se prebacio u naš odred
3. preiti: prebaciti se preko rijeke
4. prekucniti se: zaigralo mu srce, pljesnuo u dlanove, prebacio se po dva, po tri puta kao ludi derančić
5. pretirati, reči preveč: neću se prebaciti ako reknem da su od izloženih slika nove škole obično polovina simbolično prikazane
6. skisati se, cikniti, pokvariti se: vino se prebacilo

prigŕnuti prìgr̄nēm
I.
1. ogrniti: prigrnuti kabanicu
2. osuti: prigrnuti krompir
II. prigrnuti se ogrniti se, pokriti se: prigrnuti se plaštem, jorganom

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

scarf¹ množina scarfs, scarves [ska:f, -vz]

1. samostalnik
ovratna ruta, šal; širok (tkan) pas, prepasica; ozek namizni prt
cerkev dolg in širok svilen trak angleških duhovnikov; (široka) kravata (za moške)

2. prehodni glagol
ogrniti, pokriti s šalom ali prepasnico; uporabiti (kaj) za šal ipd.

shirt² [šə:t] prehodni glagol
obleči komu srajco
figurativno obleči, ogrniti, pokriti

to shirt o.s. obleči si srajco

überhängen² den Mantel: ogrniti; die Tasche: obesiti čez ramo

übertun^* ogrniti, vreči čez rame

überwerfen^*1 ogrniti; na hitro obleči, vreči čez rame

überziehen^* obleči, ogrniti; eins/ein paar überziehen jemandem primazati/pripeljati eno/jih nekaj

umgeben^*1 jemandem etwas ogrniti (koga s čim)

umhängen² ogrniti; krog in krog ovesiti

umlegen¹ zvračati, zvrniti, einen Baum: posekati; položiti; um die Schultern: ogrniti; eine Halskette usw.: nadeti (sich si); eine Leitung: preložiti; einen Schalter: preklopiti; ein Ferngespräch: prevezati; Kranke: premestiti; einen Termin: prestaviti; Grundstücke: arondirati; Kosten: razdeliti, prevaliti, Kosten auf jemanden: prevaliti na, zaračunati (komu); figurativ einen Menschen: pihniti, počiti (ubiti); eine Frau: podreti, položiti

ummachen ogrniti (sich si)

umtun^* etwas ogrniti (sich si); sich umtun ozreti se, poskrbeti za; sich umtun nach poiskati