Franja

ògorak -ōrka m ogorek

snipe [snáip]

1. samostalnik
zoologija močvirska sloka, kljunač
pogovorno kljunači, sloke
vojska strel od daleč (iz zasede)
sleng odvetnik
ameriško, sleng (cigaretni, cigarni) ogorek, čik

2. neprehodni glagol
loviti (streljati) sloke (kljunače)
vojska od daleč (iz zasede) streljati dobro namerjene strele na posamezne sovražnike
prehodni glagol
vojska ustreliti (koga) od daleč (iz zasede)
sleng ukrasti

stīpes -itis, m (gl. stīpō)

1. v zemljo zabit kol: stipes (sc. est) fustis terrae defixus Fest., P. F., stipites praeacuti, demissi C., stipes in agro defossus O., querno solvunt a stipite funem O., deligare ad stipitem Suet., elephantis stipitibus adligatos obicere Plin., adigere per medium hominem … stipitem Sen. ph.; occ. pesn.
a) nezabit kol, kij, drog, palica, krepêlo, krepêlce, krepêlec, krepél: non iam certamine agresti, stipitibus agitur V., ramoso stipite nixus O. kij, armatus stipitis nodis (= nodoso stipite) V., stipitem huc vastum dare Sen. tr.
b) klada, poleno, cépanica, cépanka, cép, kálanica, kálovnica, panj, panjáč, pánjevec, vzglávnik, zaglávnik, dŕvo: semicremus stipes O.
c) glávnja, (živ, tleč) ogorek: ignis in hesterno stipite parvus erat O., Stygius O.; metaf. (kot psovka za neumnega človeka) klada, štor, hlod, starejše trš: Ter., Amm., Cl. idr., stipitem illum, qui quorum hominum esset, nesciremus, nisi se Ligurem ipse esse diceret Ci.; prim.: qui tamquam truncus atque stipes, si stetisset modo, posset sustinere tamen titulum consulatus Ci.

2. drevesno deblo: Plin., stipites truncique arborum Cu., non cruor hic de stipite manat V., haec stipite crura teneri dolet O., ille tulit … recto proceras stipite laurus Cat., stipes acernus dolatus Pr.; kot fem.: arboris cariosa stipes Ap.; pesn.
a) drevo: viridis O., consternunt terram concusso stipite frondes V.
b) veja: pocula … stipite quae diro virgas mentita Sabaeas toxica … carpunt Lucan., in niveo virides stipite cerne comas Mart. — Soobl. stīps, stīpis, m: Petr.

stub [stʌb]

1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga

2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati

to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen

tison [tizɔ̃] masculin ogorek

tison de discorde vzrok prepiranja, jabolko spora

titiō¹ -ōnis, m ogorek, goreče poleno: Varr. ap. Non. idr., exstincti titiones Cels., titionem ardentem aspexit Hyg., exiluit de lecto et titionem extinxit Hyg. ibi in regia dicitur titio ardens apparuisse Hyg., eum tam diu victurum quam diu is titio esset incolumis Hyg., titionem ex arca prolatum in ignem coniecit Hyg., ardentem titionem gerens Ap., titio candens Ap.

Opomba: Po Lact. vulg. za torris.

tizo moški spol ogorek, kos slabo zoglenelega lesa

torris -is, m (torrēre) „gorenje“ = ožgano poleno, ogorek, glavnja: Acc. fr. idr., flagrantem mater ab igne eripuit torrem O., ambustum torrem ab arā corripit V., funereum torrem medios coniecit in ignes O., vivi torres Val. Fl., „titionem“ vulgus appellat extractum foco torrem semiustum et exstinctum Lact. — Star. soobl. torrus -ī, m: Enn., Pac. fr.

ȕgarak -ārka m, ùgarak -ārka m ogorek: baciti ugarak i izazvati požar

ugàrčina ž ogorek

ȕgorak -ōrka m ogorek

žerávak -vka m
1. žerjavica, ogorek, perina
2. iskra: da vjetar ne donese otkle žeravak

žèrāvka ž
1. žerjavica, ogorek, perina
2. ogenj: negda, negda ove oči -e su žive bile; u žeravci
3. koprivna dlačica: u -ama se nalazi mravlja kiselina

žȉška ž, daj. žȉšci, rod. mn. žȉžākā ogorek, perina: metnuti -u u lulu

žȉža ž, žíža ž
1. ogorek, perina, žerjavica: -om zapaliti lulu
2. brlivka: petrolej je gorio u -i sa slabim plamenom
3. oljenka
4. gorišče, fokus, žarišče: žiža leće, sočiva
5. središče, žarišče: Matica je decenijama godina bila naučna žiža, oko koje su se skupljali naučnici i književnici

недо́курок -рка ч., ogórek -rka m.

окурок m ogorek (cigare), čik

brandon [brɑ̃dɔ̃] masculin živ ogorek; slamnata bakla; slamnata metlica

brandon de discorde netilec nesloge, nemirov; vzrok spora

butt-end [bʌ́t-end] samostalnik
puškino kopito; ostanek, debelejši konec; čik, cigaretni ogorek
figurativno najvažnejša stvar

cigárica ž, cigaríca ž
1. cigareta
2. cigaretni ogorek