Franja

foculus -ī, m (demin. focus)

1. majhno (prenosno) ognjišče: Pl., Ap., arrepto carbone … e foculo Plin.; meton. ogenj (na ognjišču): bucca foculum excitat Iuv.

2. majhna žerjavnica, majhna medenica za ogenj: Ca., Amm.

3. darilna ponev, žrtveno ognjišče, majhen (žgalni) žrtvenik: Varr., Sen. ph., Fr., Tert., foculo posito Ci., dextram accenso ad sacrificium foculo inicit L.

focus -ī, m

1. ponev: Sen. ph., panem in foco caldo sub testu coquito Ca.; occ. darilna ponev, kadilna medenica: (dis) dentur in antiquos tura … focos O.

2. sinekdoha: ognjišče, poseb. v atriju rim. hiše: ad focum sedere Ci., iamdudum splendet focus H., focus a flammis et quod fovet omnia, dictus O., foco cinerem dimovit O., epulasque foci misere calentes O., ardentes in focis … vidimus mappas Plin.; tudi kamin v sobi: ligna super foco large reponens H., dum meus … luce at focus Tib.; occ.
a) darilno ognjišče: sacrum vetustis exstruat lignis focum H., dis tribus totidem focos de caespite ponit O., serta de sanctis focis Tib., haedus corruet ante focos Pr.; poseb. kot bivališče hišnih bogov (larov): haec imponentur in foco nostro Lari Pl., focus Larum, quo familia convenit Plin.
b) evfem. pogorišče grmade: confusa ruebant ossa focis V.
c) meton. α) ogenj, žar: per tria partitos qui (Cacus) dabat ora focos Pr. ki je bljuval ogenj, exhibuit vivos carbasus alba focos Pr. je dala ognju vzplameneti (bukniti); sine foco coxerunt Marc. β) razbeljeno železo: Veg.

3. meton. (pl. večinoma v edninskem pomenu)
a) dom, domačija, domovanje, bivališče, posestvo: domi focique fac … ut memineris Ter., te amicum Deiotari regis foci viderunt Ci. hiša, dvor, omnium civium foci vestrae sapientiae commissi sunt Ci., repetebant patrios focos Ci., eum nudum eicit domo atque patriis focis Ci.; poseb. v prvotno asindet. zvezi: ab aris focis Ci., pozneje: in aris et focis Ci., de aris ac focis ali pro aris atque focis Ci., pro aris focisque L. = za vse, kar je komu sveto (gl. āra); v teh zvezah kaže arae na žrtvenike svetišč, foci na majhna darilna ognjišča domačih larov (Lārēs).
b) družina, rodbina, quem (agellum) tu fastidis, habitatum quinque focis H.

fogón moški spol ognjišče; kurišče; ameriška španščina kuhinja na ladji

fògūn -úna m (it. focone) dial. ognjišče, navadno na ladji

forge¹ [fɔ:dž] samostalnik
kovačnica, topilnica, ognjišče; vigenj

forge bellows kovaški meh

foyer [fwaje] masculin ognjišče, figuré dom, družina; médecine žarišče; physique gorišče; figuré središče; théâtre foyer; pluriel domovina

femme féminin au foyer gospodinja; žena, ki ni v službi
distance féminin du foyer (optique) goriščna razdalja
foyer domestique domače ognjišče, gospodinjstvo
foyer du soldat dvorana v vojašnici za razvedrilo vojakov
foyer d'étudiants študentovski dom
foyer d'incendie žarišče, središče požara
foyer de troubles (politique) žarišče nemirov
fonder un foyer ustanoviti (si) družino, dom
quitter le foyer conjugal zapustiti dom
rentrer, retourner dans ses foyers vrniti se domov (npr. iz vojaške službe)
jeune foyer mlad zakonski pat

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

grate² [greit]

1. prehodni glagol
zamrežiti

2. samostalnik
mreža, rešetka; rešeto
figurativno kamin, ognjišče

hearth [ha:ɵ] samostalnik
ognjišče
figurativno dom
tehnično talilnik

a man's hearth; ali hearth and home dom

Herd, der, (-/e/s, -e)

1. in der Küche - offen: ognjišče, (Sparherd, Gasherd) štedilnik, (Backofen) pečica; figurativ heimlicher Herd domače ognjišče

2. (Mittelpunkt) središče, žarišče, izhodišče; eines Erdbebens: center, ognjišče; von Krankheiten: kotišče, žarišče, von Entzündungen: vnetišče

hogar moški spol ognjišče; dom

hogar de estudiantes študentovski dom
médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)

ingle [íŋgl] samostalnik
ognjišče, kamin, ogenj

lar moški spol hišni bog, lar; ognjišče

lares pl dom, domovina

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

nido moški spol gnezdo; ognjišče, dom; svitek las

hacer nido gnezditi

òdžak m, òdžāk -áka m (t. odžak)
1. dimnik: u svakoj je kući crni odžak
2. ognjišče: iz -a vatru izvaditi
3. dom, rodna hiša: osta gazda u svome -u
4. rod, družina: majka će ti curu isprositi od -a od kog tebi drago
5. dvorec, dvor, imenitna hiša: u Bosni se u tursko doba dvorac, bogatiji stambeni objekt feudalaca zove odžak
6. združenje, ceh: tabački odžak usnjarski ceh

Ofenherd, der, Technik ognjišče

Ofenraum, der, Technik ognjišče

ògnjīšte s
1. ognjišče: veliko ognjište sa verigama i okrepljenim loncima
2. ekspr. dom, domače ognjišče

range¹ [réindž] samostalnik
vrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá)
trgovina zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj
figurativno akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče
(= shooting-range) strelišče
pohajkovanje, klatenje, potovanje

at close range iz neposredne bližine, od blizu
at short range iz bližine, od blizu
out of range zunaj dostrela
within range na streljaju, v dostrelu
within range of vision na dogledu
range of activities področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanja
range of goods izbira, izbor, asortiment, skladišče blaga
range of mountains gorska veriga, pogorje
range of prices razpon cen
range of trees vrsta dreves
range of vision vidno polje, obzorje, dogled
the annual range of temperature letno območje temperature
long range gun vojska daljnometni top
long range aircraft letalo z velikim akcijskim radijem
a narrow range of choice majhna izbira
salary range razpon plač
a wide range of knowledge obsežno znanje
to be out of range biti zunaj dometa, dosega
to have a long range imeti velik domet