Franja

lipov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ hárs, hársfa
2. (izdelan iz lesa lipe) ▸ hársfa, hárs
3. (v kulinariki) ▸ hárs, hársfa
4. (o snovi) ▸ hársfa, hárs

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

razžáriti (-im) | razžárjati (-am) perf. imperf.

1. arroventare, rendere rovente:
razžarjati kovino arroventare il metallo

2. ekst. ravvivare il fuoco:
razžarjati oglje ravvivare il carbone (ardente)

3. pren. scaldare, arroventare

4. pren. rinfocolare (le passioni), eccitare; scaldare:
vino jih je začelo razžarjati il vino li scaldava sempre più

retortni grafit moški spol kemija (retortno oglje) der Retortengraphit, die Retortenkohle

risálen drawing

risálni album (aparat, biro, pribor, papir, blok, žebljiček) drawing book (apparatus, office ali ZDA drafting room, material, paper, block ali sketchblock, pin ali ZDA thumbtack)
risálna deska (miza, kreda) drawing board (table, chalk)
risálno oglje (orodje, pero, ravnilo) drawing charcoal (set ali instruments pl, pen, rule)

risálen à dessin, de dessin

risalni biro bureau moški spol de dessin
risalni blok bloc moški spol de papier à dessin
risalna deska planche ženski spol à dessin
risalno oglje fusain moški spol
risalno orodje matériel moški spol (ali accessoires moški spol množine) à dessiner
risalni papir papier moški spol à dessin
risalno pero plume ženski spol à dessin
risalni svinčnik crayon moški spol à dessin
risalni žebljiček punaise ženski spol

risálen (-lna -o) adj. di, da disegno:
risalni pribor, risalne potrebščine arnesi da disegno
risalna deska tavolo da disegno
risalni list foglio da disegno
risalni papir carta da disegno
risalni žebljiček puntina da disegno, cimice
risalno oglje carboncino
risalno pero tiralinee

risanj|e srednji spol (-a …) das Zeichnen, die Zeichenkunst
prosto risanje Freihandzeichnen
strojno risanje Maschinenzeichnen
… risanja Zeichen-
(pouk der Zeichenunterricht, šola die Zeichenschule, učitelj der Zeichenlehrer, ura die Zeichenstunde)
oglje za risanje die Zeichenkohle
talent za risanje das Zeichentalent
napaka pri risanju der Zeichenfehler

skladíšče magasin moški spol , dépôt moški spol , entrepôt moški spol

skladišče blaga dépôt de marchandises, entrepôt, stock moški spol (ali fonds moški spol) de marchandises
lesno skladišče chantier moški spol de bois
skladišče za premog, oglje entrepôt de charbon, de houille
proviantsko skladišče magasin de vivres
tovorno skladišče hangar moški spol (ali entrepôt) à marchandises
skladišče vina entrepôt de vins, chai moški spol
biti v skladišču être en magasin (ali en chantier)
spraviti v skladišče emmagasiner, entreposer, stocker

skúhati (-am)

A) perf. ➞ kuhati

1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella

3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo

spremeni|ti se (-m se) spreminjati se sich ändern, sich verändern, eine Änderung erfahren; sich verwandeln, einen Wandel erfahren; razpoloženje, vreme - nenadoma: umschlagen
spremeniti se v sich ändern zu, werden zu
spremeniti se v kamen versteinern
spremeni ti se v oglje verkohlen

zogleni|ti (-m) (spremeniti v oglje) verkohlen; pri koksanju: verkoken

žar² moški spol (-a …) der Grill (na oglje Holzkohlengrill); der Bratrost
na žaru pečeno: vom Grill
peči na žaru grillen
jed z žara das Grillgericht

žareč ardiente (tudi fig)

rdeče žareč rojo vivo
belo žareč candente, incandescente; fig fervoroso, ferviente
žareče oglje brasas f pl
žareča vročina calor m abrasador (ali tórrido)
žareč od veselja radiante de alegría

žaréč ardent, rouge ; figurativno fervent, ardent, rayonnant, radieux

belo žareč chauffé à blanc, incandescent
rdeče žareč rouge vif (ali feu), porté (ali chauffé) au rouge
žareče oglje charbons ardents
žareča vročina fournaise ženski spol, chaleur ženski spol torride
žareč od veselja rayonnant de joie, épanoui

žgáti (žgèm)

A) imperf.

1. bruciare:
žgati drva bruciare la legna
žgati kadilo bruciare l'incenso

2. metal. cuocere; gosp. tostare:
žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
žgati oglje fare la carbonella
žgati kavo tostare il caffè

3. ustionare

4. (povzročati bolečino) bruciare:
žeja jih žge la sete li brucia
krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

6. pog.
žgati po sovražniku sparare al nemico

B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

1. intr. bruciare

2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živálski animal(-); bestial; animal-like; figurativno brutal, brutish, (zverinski) bestial, beastly

živálska basen (animal) fable
živálski krog astronomija zodiac
živálsko oglje animal charcoal
živálski svet animal world, fauna, pl -s, faunae
živálska vrsta species of animal
živálski vrt zoological gardens pl (ali garden); pogovorno zoo

živálski animal ; figurativno bestial, brutal

živalski krog (astronomija) zodiaque moški spol
živalsko oglje noir moški spol animal
živalski vrt jardin moški spol zoologique
živalski svet monde moški spol (ali règne moški spol) animal

živálski (-a -o) adj.

1. animale, degli animali, zoologico:
živalski organizem organismo animale
živalska vrsta specie animale
živalski vrt giardino zoologico
astr. živalski krog zodiaco
biol. živalski mikroorganizmi microorganismi animali
biol. živalske beljakovine proteine animali
biol. živalski plankton zooplancton
farm. živalsko oglje carbone animale
lit. živalska pesnitev epopea animalesca
živalski škrob glicogeno
živalski zajedavec zooparassita
lingv. živalsko ime zoonimo
živalsko okostje carcame

2. pren. animalesco:
živalski nagoni istinti animaleschi
živalski kriki grida animalesche

3. (surov, okruten) bestiale, crudele