Franja

moneō -ēre -uī -itum (prim. meminī, mēns)

1. spomniti (spominjati) koga na kaj, da(ja)ti komu misliti ali da(ja)ti komu kaj v razmislek, opozoriti (opozarjati): ea (sc. mater) filium monuit N., monebas dē Q. Cicerone Ci. ep., monere aliquem de retinendā Sestii gratiā litteris Ci. ep., aliquem temporis ac necessitatis T.; z notranjim obj., izraženim z neutr. kakega pron. ali adj., redko s subst.: quod saepe monui Q., fraudem tyranni ut moneant Val. Fl.; z acc. personae in (pronominalnim) notranjim obj.: id ipsum, quod me mones, … ad eum scripseram Ci. ep.; v pass.: nec ea, quae ab eā (sc. naturā) monemur, audimus Ci. ep.; z ACI: monet rationem frumenti esse habendam Hirt., tantum moneo neque uberioris provinciae neque aetatis magis idoneum tempus … te esse ullum umquam reperturum Ci. ep., si te unum illud monuerimus, artem sine assiduitate dicendi non multum iuvare Corn.; v pass.: cum Phocion moneretur Nicanorem Piraeo insidiari N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quo statu res sit, monet L.

2. opomniti (opominjati), bodriti, poz(i)vati, prigovarjati, spodbuditi (spodbujati), priganjati, svetovati, odsvetovati, (z ne) (po)svariti: abs.: res monet Pl. zahteva, monere alii, alii hortari S., eaque (sc. auctoritas) adhibeatur ad monendum Ci., bene monenti oboedire L. poslušati dober nasvet, monentium verba Sen. ph.; z acc. personae: remigem tubā Sen. tr., tudi: canes O.; z notranjim obj.: monere hoc Ter., id quod res monebat S. kar je zahteval stvarni položaj; s finalnim stavkom: Stat., Iust., eos hoc moneo, desinant furere Ci., monet, ut provideat Ci., monet, ut suspiciones vitet C., moneret senatum, ut Persei conatis obviam iret L., moneo vos, ne segniores sitis Ci.; metaf.: tempora monent, ut satisfaciat, quibus debet Ci., immortalia ne speres, monet annus H.; pesn. in vulg. z inf.: interea soror alma monet succedere Lauso Turnum, qui volucri curru medium secat agmen V., alio properare tempus monet S., ratio ipsa monet amicitias comparare Ci.

3. occ.
a) poučiti (poučevati), napotiti (napotovati) koga, (po)kazati, narekovati, navdahniti (navdihovati) komu kaj, navdahniti (navdihovati), navdušiti (navduševati) koga: labor erat parentibus parvulos adulantia verba edocere: reddebant illi, quae monebantur Plin. iun. kar se jim je narekovalo, offae monent Pl. pomagajo mojemu spominu, hoc moneas, precor O., velut divinitus mente monitā agens L., tu vatem, tu, diva, mone V., somnio monitus Suet.
b) svareč naznaniti (naznanjati), prerokovati: monuit ab ilice cornix V., vates multa monet V., monere de aliquā re Ci.
c) opominjaje, oštevaje opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati), ošteti (oštevati), kaznovati: posse se puerili verbere moneri T. — Od tod subst. pt. pf. monita -ōrum, n

1. opomini, svarila: monita praeceptaque ali praecepta monitaque Ci.

2. prerokbe, preroštva, prerokovanja: deorum Ci., Carmentis nymphae V.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act. moneris, monerint, naveden pri Non.

òdsvjetovati -ujēm (ijek.), òdsvetovati -ujēm (ek.) odsvetovati

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

sconsigliare v. tr. (pres. sconsiglio) odsvetovati

stornare v. tr. (pres. storno)

1. pren. odvrniti, odvračati (nevarnost)

2. pren. odsvetovati; odvrniti, odvračati:
stornare qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

3. trgov. izknjižiti, črtati vknjižbo; ustaviti, preklicati (naročilo); stornirati

widerraten^* odsvetovati

відра́дити -джу док., odsvetováti -újem dov.

отсоветовать odsvetovati

abraten^* jemandem abraten von odsvetovati (komu kaj)

abreden

1. dogovoriti se za

2. jemandem etwas odrekati (komu) kaj; jemandem von etwas abreden odsvetovati (komu kaj)

advise [ədváiz] prehodni glagol & neprehodni glagol (with)
posvetovati se, svetovati; sporočiti, obvestiti

to advise against (ali to the contrary) odsvetovati

braniti, braniti (branim)

1. verteidigen (tudi pravo, vojska, šport) (koga jemanden, se sich, pred vor)
braniti, braniti z vsemi močmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
(vzeti v bran) sich stellen vor (jemanden/etwas)

2. (varovati) schützen (meje die Grenzen, pred vor); koga pred napadi/ očitki: in Schutz nehmen

3. ideje, nazore: verfechten

4.
braniti, braniti se (postaviti se v bran) sich wehren, sich zur Wehr setzen
braniti, braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno braniti, braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

5.
braniti, braniti komu kaj (jemanden) an (einer Sache) hindern; (jemandem etwas) verwehren; (odsvetovati) (jemanden) von (etwas) abbringen

6.
ne braniti, braniti se dela ipd.: ne branim se niti dela za določen čas (auch) für (Zeitarbeit) bin ich mir nicht zu schade
hrane, pijače itd.: kein Verächter von … sein
|
ki se zmore/zna braniti, braniti wehrhaft

rogātiō -ōnis, f (rogāre)

1. act. spraševanje, izpraševanje, vpraševanje: Ci. (De inventione 154).

2. pass.
a) kot ret. t.t. vprašanje kot ret. figura: Q., rogatio et percontatio Ci.
b) kot držpr. t.t. vprašanje, naslovljeno na ljudstvo, glede zakona, ki ga hoče kdo predlagati, (zakonski) predlog, predlog zakona, svetovanje, predložitev kakega zakona, postave, rogácija: Caecilia Ci., rogationem ad populum ferre L., Ci. predlagati zakon (ljudstvu), rogationem promulgare Ci., rogationem accipere Ci., rogationem antiquare Ci., rogationem perferre Ci. prodreti kdo z zakonskim predlogom, zakonski predlog koga obveljati, carmen rogationis L. besedilo, obrazec, rogationem suadere Ci. priporočiti (priporočati), rogationem dissuadere Ci. odsvetovati.
c) (pri)prošnja, poziv: Val. Max., rogatio est gratiosissima, quae officio necessitudinis maxime coniuncta est Ci.

svari|ti (-m) posvariti warnen (pred vor); (opominjati) mahnen; (odsvetovati) abraten (von); živalstvo, zoologija drohen

отговаривать, отговорить
(от чего) pregovarjati koga (da česa ne stori), odsvetovati, odvračati od česa;