Franja

disgracier [-sje] verbe transitif pahniti v nemilost; odsloviti, odpustiti

il fut disgracié prišel je v nemilost, zameril se je
disgracier un ministre odsloviti ministra

dismiss¹ [dismís] prehodni glagol
odpustiti, odsloviti, odpraviti, odposlati; opustiti; odkloniti, odbiti; otepati se

to dismiss the subject opustiti predmet pogovora
to be dismissed from the army biti odpuščen iz vojske

entlassen^* Menschen: odpustiti; Gase: sproščati, sprostiti (X [entläßt] entlässt Y Y se sprosti iz X); bei der Messe: odsloviti

expungō -ere -pūnxī -punctum

I.

1. izbosti, t.j. črke na voščeni pisalni deščici izpikati = izbrisati, prečrtati: ut expungatur nomen (namreč v zadolžni knjigi), ne quid debeam Pl., aliquem (alicuius nomen) urbicis rationibus Icti., miles temporis impendiis expungitur Icti. vojaku se pri mezdi zamuda časa „izbriše“ = odtegne.

2. pren.
a) odsloviti, iz službe dati, odpustiti: manipulum Pl.
b) koga spod nog (s poti) spraviti: pupillum Pers.
c) „izbrisati“ = poravnati: munus munere expungere Sen. ph.

— II.

1. (kak račun, seznam) pregled(ov)ati: rationes Icti., decurias (seznam dekurij) Suet.

2. našte(va)ti: sidera ad nomen Plin.

3. pren. opraviti, storiti, izvršiti: adventum Tert., vota et gaudia Caesarum Tert. obhajati.

— III. zapisati, zaznamovati: milites Tert.

fling off prehodni glagol & neprehodni glagol
speljati na napačno pot, otresti se; odsloviti; odbrzeti

licenciar dovoliti, dopustiti, dopust dati; odsloviti, odpustiti (iz službe)

licenciarse doseči stopnjo licenciata

licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
licenziare alla stampa dati v tisk

2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja

otpùstiti òtpustīm
I.
1. odpustiti: otpustiti bolesnika iz bolnice, vojnika iz vojske, osudenoga iz zatvora; otpustiti od sebe
2. odsloviti: otpustiti činovnika iz službe
3. popustiti: (vreme) otpustilo je od jutros
II. otpustiti se ločiti se: aždaja se onda odmah otpusti od njega i otide u jezero

re-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (re in lēgāre) odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): tauros in pascua relegant V., Catonem Cyprum relegare Ci., filium in praedia rustica relegarat Ci.; pesn. z dat.: at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus et nymphae Egeriae nemorique relegat V. ga izroči; occ. odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati) za kazen = izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), (za)poditi, odpoditi, odpotiti: consul Lamiam in contione relegavit edixitque, ut ab urbe abesset milia passuum CC Ci., ipse (sc. Caesar) relegati, non exulis utitur in me nomine O.; prim. relegatus (odposlanec, odslovljenec), non exsul dicor O. (gl. relēgātiō), filium ab hominibus relegare Ci., filium rus Ci., aliquem in exsilium L. poslati, aliquem in insulam T., Vell.

2. metaf. napotiti (napotovati) koga kam, oddaljiti (oddaljevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): milites reiecti et relegati a ceteris C. ločeni in odcepljeni od drugih, terris gens relegata ultimis Ci. v daljnih deželah stanujoč, bella Lucan., ambitione relegata H. opustivši kaj, izognivši se čemu, brez česa.
b) zavreči, ne vzeti (jemati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), ne spreje(ma)ti, zavrniti (zavračati): Samnitium dona Ci., verba alicuius O.
c) napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), opozoriti (opozarjati) koga na kaj: ad auctores Plin.
d) kaj na koga, kaj (pre)valiti, zvrniti (zvračati), pripisati (pripisovati) komu kaj, podtakniti (podtikati) komu kaj: rationem rectae honestaeque vitae ad philosophos Q., fortunae invidiam in auctorem Vell.; pass.: interdum culpa in hominem relegatur Q. se zvrne (pade) nazaj na … ; z dat. (komu?) odkazati (odkazovati), izročiti (izročati): ornandi causas tibi relegat Tib.

3. voliti v oporoki, zapustiti: dotem Icti., usum fructuum Icti.

remercier [rəmɛrsje] verbe transitif zahvaliti se (quelqu'un de quelque chose komu za kaj); vljudno odkloniti; odsloviti, odpustiti, odstaviti

remercier par lettre, verbalement; par un cadeau zahvaliti se pismeno, ustno, z darilom
je vous remercie d'être venu zahvaljujem se vam, da ste prišli
je vous remercie pour votre cadeau, envoi zahvaljujem se vam za vaše darilo, vašo pošiljko
il a remercié son secrétaire odslovil, odpustil je (iz službe) svojega tajnika
je vous remercie hvala (, ne)!

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

repudiá -éz vt.

1. zavrniti, zavračati; odklanjati, odkloniti

2. zatajevati, zatajiti

3. odsloviti

répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini

rimandare v. tr. (pres. rimando)

1. znova, nazaj poslati, pošiljati; vrniti, vračati; odbijati:
rimandare il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rimandare la palla vrniti, odbiti žogo

2. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati; oprostiti; zavrniti, zavračati:
rimandare la cameriera odpustiti služkinjo
rimandare un ammalato dall'ospedale odpustiti bolnika iz bolnice
rimandare qcn. assolto koga oprostiti

3. odložiti, odlagati:
rimandare la riunione a data da destinarsi sestanek odložiti do nadaljnjega
rimandare qcn. da Erode a Pilato pog. koga pošiljati od Poncija do Pilata

4. šol. vreči, metati

5. napotiti (v besedilu)

ripudiare v. tr. (pres. ripudio)

1. zavrniti, zavračati

2. odsloviti, nagnati:
ripudiare la moglie odsloviti ženo

3. zatajiti, zatajevati:
ripudiare la propria fede zatajiti vero

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

verstoßen^* einen Menschen: izobčiti, zavreči, nagnati; die Ehefrau: odsloviti; verstoßen gegen kršiti (kaj), biti v nasprotju z

отставлять, отставить na stran postavljati, postaviti; odstaviti, odslavljati, odsloviti;
отставить! povelje za preklic prejšnjega ukaza

смещать, сместить odstavljati, odstaviti, odpuščati, odpustiti, odsloviti (iz službe); prestavljati, prestaviti