Franja

ivory-towered [áivəri táuəd] pridevnik
figurativno nepristopen, zadržan; odrezan od sveta

poll⁴ [póul]

1. pridevnik
ravno odrezan, obsekan, okleščen, brezrog

2. samostalnik
brezroga žival (zlasti vol)

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.

prōsiciēs -ēī, f (prōsicāre = prōsecāre) = prōsectum -ī, n (gl. prō-secō) odrezan(i) daritven(i) kos(i): cenam, inqui'n, nullam neque divo prosiciem ullam? Varr. ap. Non. — Soobl.

1. prosīciae -ārum, f: hoc et in Ponto fieri videmus, in quo frusta quaedam et, ut ita dixerim, prosiciae gelidae feruntur Macr., aut vaticinia obliquis fundebantur ambagibus aut denuntiata pecudum caede fissiculatis extorum prosiciis viscera loquebantur M.

2. prōsicium -iī, n: prosicium, quod prosecatum proicitur P. F.

prōto-tomus 3 (gr. πρωτότομος) prvi ali najprej odrezan, prvemu rezu pripadajoč, prvorezen: caules Col. poet. prvi nežni ohrovtovi koceni, coliculi Mart. = subst. prō-totomī -ōrum, m: et quae non egeant ferro structoris ofellae et faba fabrorum prototomique rudes Mart.

snow-bound [snóubaund] pridevnik
zasnežen, zameten s snegom, odrezan zaradi snega

subsicīvus (po slabših rokopisih subsecīvus in po premetu tudi subcisīvus in succisīvus) 3 (sub in secāre) pravzaprav „spodaj odrezan“, od tod

1. kot zemljemerski t.t. = po merjenju zemlje preostal: zemljemerski pisci; kot subst. subsicīvum -ī, n po merjenju zemlje preostali kos (delež), preostala parcela: Varr., Suet.

2. metaf.
a) o času (po končanih poklicnih poslih) preostajajoč, bivajoč na razpolago: tempus ali tempora Ci., Plin., Plin. iun., Q., Gell. pozni čas, pozne ure; metaf. (o tem, kar se v takem času opravlja) postranski: opera (nom. sg. f) Luc., quae cursim arripui, quae subsicivis operis, ut aiunt Ci., perfecisse operis subsicivis Ci., (sc. philosophia) non est res subsiciva; ordinaria est, domina est, adesse iubet Sen. ph., quas (sc. voces Latinas) subsicivo aut tumultuario studio colo Gell. s katerimi se ukvarjam le mimogrede (na hipe) ali (in) površno.
b) (o tem, kar se vrši, kar je treba storiti ali upoštevati poleg glavne stvari) drugoten, drugotnega pomena, drugi, postranski, kot privesek: Arn., sollicitudo, laudes Ap., quam (sc. Italiam) subsicivam Graeciam fecerat (sc. Pythagoras) Ap.
c) (o tem, kar je tako rekoč razkosano) pomanjkljiv, nepopoln: vivacitas caduca et subsiciva (naspr. aeterna et indefecta) Ap.

tarazón moški spol odrezan kos

undercut³ [ʌ́ndəkʌt] pridevnik
spodaj odrezan, spodrezan

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

dēdecus -oris, n

1. nečast, sramota, sramotni madež: cum nec prodere visum dedecus auderet O. (o Midovih ušesih), nasi d. Ap. odrezan nos, propter dedecus adulescentiae filii nondum loquentis Iust., Antonii, nominis Romani probra atque dedecora Ci.; kot psovka = grdin, grdavs, grdoba: naturae d. Ph., aliquem purgamentum (za nesnago) dedecusque praedicare Petr., tu, vitae dedecus primum Ap.; večinoma abstr.: dedecori esse Pl., Ter., Corn., Plin. iun. v sramoto biti, ampla domus dedecori saepe domino fit Ci., libidinosis servire summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., homines omni dedecore infames Ci., d. concipere Ci. nakopati si, vitam per dedecus amittere S. sramotno, ob tantum dedecus amens V., grande ferunt unā cum damno dedecus H.

2. met. nečastno (sramotno) dejanje, sramota, pregreha, hudobija: d. admittere Ci., C., dedecora, quae aetas (mladost) ipsius pertulit Ci., per dedecora patrimonia amittere S., dedecorum pretiosus emptor H., dedecora militiae alicui obicere L. nečastno vedênje ob vojni, Iovis testatum d. O., postremo in scelera simul ac dedecora prorupit T. nagnusne hudobije

3. occ. (fil.) (= τὸ κακόν) nravno zlo, hudobija, pregreha: Ci. (De legibus I, 21, 55; Tuscul. disput. II, 5, 14).

odrez|ek [é] moški spol (-ka …)

1. (odrezan košček) der/das Schnipsel, das Schnitzel, Abschnitzel, papirja: Papierschnitzel; pri lesu: der Span

2. (kupon) der Abschnitt, der Coupon (kontrolni Kontrollabschnitt)

rež|enj [é] moški spol (-nja …) anatomija der Lappen (čelni Stirnlappen, jetrni Leberlappen, možganski Hirnlappen, pljučni Lungenlappen, senčni Schläfenlappen); (odrezan kos) die Tranche, die Scheibe, die Schnitte

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἀπότομος 2 (ἀπο-τέμνω) 1. odrezan, odsekan, strm. 2. strog, krut.

ἐπίτομος 2 (ἐπι-τέμνω) odrezan, kratek.