Franja

pétrifié, e [-fje] adjectif okamnel; figuré odrevenel (od strahu), nepremičen

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

starr tog; Finger, vor Angst: trd, odrevenel; Blick: srep; starrer Körper Physik togo telo; starr werden otrdeti, vor Angst: odreveneti; sich starr halten an togo se držati česa

stupide [stüpid] adjectif bedast, neumen, omejen, neinteligenten; odrevenel

réponse féminin stupide bedast odgovor
je ne suis pas assez stupide pour croire de telles balivernes nisem toliko neumen, da bi verjel take bedastoče
objection féminin stupide absurden ugovor

stupidus 3 (stupēre)

1. osupljen, osupel, ostrmevši, strmeč nad čim, (ves) iz sebe, (ves) omamljen, (ves) (za)prepaden, premrl, odrevenel, presenečen: stupida sine animo asto Pl., quid stas stupida? Pl., populus studio stupidus Ter., fabula te stupidum detinet Ci., omnes stupidi timore obmutuerunt Corn.

2. slaboumen, top, topoglav, bebast, neumen, nespameten, bebav, nepreviden, glup, brezumen, topoumen, budalast, omejen, trapav, stupiden: ut hominem stupidum magis etiam infatuet Ci., stupidum esse Socratem dixit Ci., stupidus maritus Mart., homo stupidissimus Varr., Tert.; metaf. (o stvareh) top: colles Ven.

taub gluh (gegen za); [Nuß] Nuss: piškav; Stein: mrtev; Gestein, Pflanzenkunde Blüte: jalov; Finger: odrevenel; Gefühl: top; taubes Gestein Bergbau jalovina; sich taub stellen delati se gluhega

ţeapăn -ănă (ţépeni, ţépene) adj.

1. tog, odrevenel, otrpel

2. čvrst

torpid [tɔ́:pid]

1. pridevnik (torpidly prislov)
otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
zoologija ki spi zimsko spanje

2. samostalnik

Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju

torpide [tɔrpid] adjectif odrevenel; apatičen; médecine ki ne kaže tendence ne za zboljšanje ne za poslabšanje

tōrpido agg. otrpel, odrevenel, premrl; ekst. len, počasen, topoumen

torpidus 3 (torpēre) otrpel, odrevenel, trd, premrl, okamenel, skrepenel, okrepenel, o(b)nemogel, omamljen, otopel, neobčutljiv, brezčuten: Aus. idr., somno L., stupore ac miraculo L., quod insensibile est, iners et torpidum semper iacet Lact.

transi, e [trɑ̃zi] adjectif odrevenel, trd

transi de froid ves premražen
transi de peur trd od strahu
amoureux masculin transi boječ zaljubljenec

transido izčrpan, odrevenel, otrpel; skopuški

transido de frío otrpel od mraza, zmrznjen

ùdrvljen -a -o odrevenel

utŕnuo -ula -o otrpel, odrevenel, premrl

zàčmao -ala -o otrpel, odrevenel

закостенелый okostenel, odrevenel, otrpel

одеревенелый odrevenel; (pren.) otrpel

остолбенелый odrevenel, osupel