Franja

nàstati nàstanēm
1. nastati: nastade silna bitka; nova Jugoslavija nastala je u procesu borbe
2. poskrbeti, gledati: on je nastao da nam tu nadu razori
3. odrasti: sin mu je nastao junak za ženidbu
4. stopiti na: nastati komu na nogu

odjàčati -ām odrasti, postati močnejši: kad djeca malo odjačaju

podrásti pòdrāstēm
1. odrasti: dok joj sin podraste
2. spodaj se obrasti: lada je podrasla travom

poodrásti -rástēm odrasti: kada djeca poodrastu

ви́рости -сту док., odrásti -rástem dov., zrásti zrástem dov.

pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.

zadjèvōjčiti se -īm se (ijek.), zadèvōjčiti se -īm se (ek.) odrasti kot dekle, postati dekle: nije ni opazila da se potpuno zadjevojčila

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji

Kinderschuh, der, otroški čevelj; in den Kinderschuhen stecken biti še v povojih/na začetku; die Kinderschuhe ablegen/aus den Kinderschuhen herauskommen odrasti

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

odrašča|ti (-m) odrasti heranwachsen, aufwachsen

odráščati (-am) imperf. glej odrasti | odraščati

otróški infantil

otroški bavbav coco m
otroška bolezen (umrljivost) enfermedad f (mortalidad f) infantil
otroška doklada subsidio m familiar, puntos m pl por hijos
otroško igrišče parque m infantil
otroška kaša papilla f
otroška ljubezen amor m filial
otroška sestra, vzgojiteljica niñera f
otroška vozovnica billete m infantil, medio billete m
otroško varstvo protección f de la infancia
otroški voziček cochecito m
otroški vrtec casa-cuna f, guardería f infantil, jardín m de la infancia, fam parvulario m
otroška vrtnarica maestra f de párvulos
otroška hrana alimentos m pl para niños
otroški bicikel bicicleta f de niño
otroški zdravnik pediatra m
odrasti otroški dobi haber salido ya de la infancia

pañal moški spol plenica

pañales pl povoji; otroška leta
nacido en toscos pañales nizkega porekla
haber salido de pañales odrasti

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok