Franja

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol

na račun à compte (sur)
na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
na svoj račun pour son (propre) compte
bančni račun compte en (ali de) banque
diferencialni račun calcul différentiel
integralni račun calcul intégral
obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
procentni račun calcul des intérêts
sklepni račun règle ženski spol de trois
račun stroškov compte des frais
tekoči račun compte courant (ali ouvert)
verjetnostni račun calcul des probabilités
zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
žiro račun compte de virement
da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
po računu conformément à (ali d'après) la facture
račun je napačen le calcul est faux
narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
odpreti račun ouvrir un compte
pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
zaključiti račun clore un compte
to gre na moj račun cela va à mon compte
prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul)

račún cálculo m ; (blagovni) factura f ; (hotelski, v restavraciji) cuenta f

na račun a cuenta
na račun koga por cuenta de alg
na tuj račun por cuenta ajena
neplačan račun cuenta pendiente
pretirano visok račun cuenta abusiva
skupen račun cuenta común
okrogel račun cuenta redonda
neporavnani računi cuentas atrasadas
imetnik tekočega računa cuentacorrentista m
tekoči račun cuenta corriente
odprt račun cuenta abierta
predložitev računa presentación f de una factura
dajanje, polaganje računov rendición f de cuentas
zaključek računa cierre m (ali balance m ali saldo m) de una cuenta
pregled, revizija računov revisión f de cuentas
na Vaš račun in riziko por su cuenta y riesgo
račun je v redu la cuenta está bien
dajati račun(e) rendir cuenta(s)
z njim imam še račun (z njim bova še orala) tenemos que echar un párrafo (ali un parrafito) aparte
izstaviti račun hacer una cuenta, extender una factura
kvitirati račun firmar el recibí
obremeniti, zapisati na račun koga poner (ali cargar) en la cuenta de alg
to gre na moj račun eso corre de (ali por) mi cuenta
plačati (poravnati) račun pagar (saldar) una cuenta
pregledati račun revisar una cuenta
prekrižati komu račune desbaratar (echar a rodar) los planes de alg
prevzeti na svoj račun tomar por su cuenta
priti na svoj račun hallar su cuenta en (a/c); ver satisfechos sus deseos
zmotiti se v računih equivocarse en sus cálculos; no salirle a alg la cuenta
živeti na račun koga drugega vivir a cuenta de otro
točni računi ohranijo dobre prijatelje cuentas claras honran caras; las cuentas claras hacen buenos amigos
delati račun brez krčmarja hacer la cuenta sin la huéspeda; no contar con la huéspeda

rázen

A) adv.

1. tranne, salvo, fuorché:
lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

B) rázen konj. a meno che:
pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

C) rázen prep.

1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

2. (poleg) oltre a:
odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri

sezonsk|i [ó] (-a, -o) saisonüblich; primeren: saisongerecht, saisongemäß; pogojen: saisonbedingt, saisonabhängig; vezan na letni čas: jahreszeitlich; delati: saisonweise; saisonal, Saison- (razprodaja der [Saisonschlußverkauf] Saisonschlussverkauf, Saisonausverkauf, zaposlitev die Saisonbeschäftigung, die Saisonarbeit, obratovanje der Saisonbetrieb)
sezonsko odprt mit Saisonbetrieb

sistem² [é] moški spol (-a …)

1.
naravni sistem natürliches System
umetni sistem künstliches System
kemija periodni sistem Periodensystem, periodisches System
rastlinstvo, botanika rastlinski sistem/ sistem rastlinstva Pflanzensystem
živalstvo, zoologija sistem živali System der Tiere
sistem mineralov Mineralsystem

2. matematika das -system (decimalni Dezimalsystem, delni Teilsystem, desetiški Zehnersystem, dvanajstiški Duodezimalsystem, dvojiški/binarni Dualsystem, Zweiersystem, koordinatni matematika Koordinatensystem, številski Zahlensystem)
astronomija planetarni vetrovni sistem planetarisches Windsystem
Ptolemejev sistem das ptolemäische Weltsystem
Kopernikov sistem das kopernikanische Weltsystem
-system (galaktični Milchstraßensystem, planetni Planetensystem, sončni/Sončev Sonnensystem); fizika das System (odprt offenes, zaprt abgeschlossenes)
fizikalni sistem physikalisches System
-system (merski Maßsystem, metrski Metersystem, leč Linsensystem, kristalni Kristallsystem)

3. (celota, sklop) das System, das Gefüge, -system ( tehnikahladilni Kühlsystem, kontrolni Kontrollsystem, tehnika krmilni Steuerungssystem)
rastlinstvo, botanika koreninski sistem Wurzelsystem
anatomija -system (krvožilni Kreislaufsystem, limfni Lymphsystem, mišični Muskelsystem, organski Organsystem, osrednji živčni Zentralnervensystem, živčni Nervensystem); lingvistika das System (semiotični semiotisches, jezikovni sprachliches), -system (glasovni Lautsystem, jezikovni Sprachsystem); geografija -system (gorski Gebirgssystem, rečni [Flußsystem] Flusssystem)
| ➞ → koordinatni sistem, mednarodni sistem enot, sistem enačb, sistem MKS

sprememb|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. (predrugačitev) die Veränderung, die Änderung (besedila Textänderung, cene Preisänderung, denarne vrednosti Geldwertänderung, dolžine Längenänderung, frekvence Frequenzänderung, imena Namensänderung, kazni Strafänderung, meje/meja Grenzänderung, pogodbe Vertragsänderung, pravil Regeländerung, programa Programmänderung, stanja pravo Zustandsänderung, statuta Satzungsänderung, Statutenänderung, tečaja Kursänderung, trase Trasseänderung, voznega reda Fahrplanänderung)
nasilna sprememba oblasti der Umsturz

2. (samospreminjanje) die Veränderung, počasna: der Wandel; (preobrat) der Umschwung; die -änderung (odnosa/razpoloženja do Sinnesänderung, vremena Wetteränderung, zavesti [Bewußtseinsänderung] Bewusstseinsänderung)
sprememba mnenja Meinungsänderung
vremenska sprememba der Witterungsumschlag
sprememba glasu lingvistika die Lautveränderung, der Lautwandel
sprememba okusa der Geschmackswandel

3. (drugačno stanje) die Veränderung

4. (preoblikovanje) die Umwandlung
sprememba kazni pravo die Strafumwandlung
sprememba spola medicina die Geschlechtsumwandlung

5. (menjava) der Wechsel (funkcije Funktionswechsel, na oblasti Machtwechsel, scene Szenenwechsel, službe Stellungswechsel, tempa glasba Tempowechsel, vodstva Führungswechsel, zaposlitve Stellenwechsel)

6. (preobrazba) die Verwandlung

7. (preureditev) die Umformung; (nova ureditev) die Neuregelung

8.
sprememba barve die Verfärbung
sprememba miselnosti das Umdenken
sprememba naboja fizika die Umladung
sprememba oblike die Verformung, Deformierung, Formänderung
sprememba oborožitve die Umrüstung
sprememba obremenitve die Gewichtsverlagerung
sprememba položaja die Verlagerung, Lageveränderung
sprememba pravnega razmerja die Konversion
sprememba roka/datuma Terminänderung
sprememba sistema Systemveränderung
sprememba smeri Richtungsänderung, der Kurswechsel, Kursänderung, smeri vožnje: Fahrtrichtungsänderung
sprememba tožbe pravo Klageänderung
sprememba ustave Verfassungsänderung
sprememba uvrstitve die Umstufung
sprememba usmeritve die Neuorientierung
sprememba v mišljenju der Gesinnungswandel, Sinneswandel
sprememba zasedbe v gledališču: die Umbesetzung
sprememba zraka Luftveränderung, der Luftwechsel
dedna sprememba Erbänderung
fazna sprememba die Phasenumwandlung, der Phasenübergang
klimatska sprememba Klimaänderung, der Klimawechsel
sistemska sprememba Systemveränderung
starostna sprememba Altersveränderung
|
potek spremembe der Veränderungsablauf
predlog spremembe der Änderungsvorschlag
stabilen nasproti spremembam v okolju umweltstabil
odprt za spremembe veränderungsfähig

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svež [é] (-a, -e)

1. frisch, (sveže pečen) ofenfrisch, backfrisch, (sveže namolžen) kuhwarm, (sveže prekajen) rauchfrisch; (sveže zaklan) schlachtfrisch; čisto: knackfrisch, taufrisch
mladostno svež jugendfrisch
Frisch- (celica die Frischzelle, voda das Frischwasser, zelenjava das Frischgemüse, sadje das Frischobst, beton der Frischbeton, sir der Frischkäse), Grün- (pesek der Grünsand)
teža v svežem stanju das Frischgewicht
oddelek s svežim mesom die Frischfleischabteilung

2. (hladen) kühl

3. (na novo, pravkar) frisch, neu, Neu-, neu- (odkritje die Neuentdeckung, odprt neueroffnet)
|
s svežimi močmi mit frischen Kräften
imeti še sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
spustiti sveže sapice v figurativno frischen Wind bringen in (etwas)

široko¹ [ô] breit, weit
na široko weitläufig, in aller Breite
na dolgo in široko des langen und breiten
na široko govoriti/pisati o: sich verbreiten über
na široko odpreti oči, usta: aufreißen (na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen)
od strahu na široko odprt oči: schreckgeweitet
poseči bolj na široko ausgreifen, ausholen
na široko razlagati breittreten
na široko odpirati usta (ustiti se) eine große Lippe riskieren

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vokál voyelle ženski spol

dolg (kratek) vokal voyelle longue (brève)
odprt (zaprt) vokal voyelle ouverte (fermée)
začetni (končni) vokal voyelle initiale (finale)

vokál vocal f

odprt (zaprt, dolg, kratek) vokal vocal abierta (cerrada, larga, breve)
nosni (začetni, končni) vokal vocal f nasal (inicial, final)

zaprt (-a, -o)

1. (ne odprt) geschlossen, verschlossen, abgeschlossen; ovratnik: geschlossen (visoko hochgeschlossen); tehnika gedeckt, (v okrovu) gekapselt; (neprehoden) verlegt; (sklenjen) geschlossen; obrat, tovarna: stillgelegt
v zaprtem položaju in geschlossenem Zustand

2. (v zaporu) eingesperrt, in Haft, unter [Schloß] Schloss und Riegel

3. prebavno: medicina verstopft, hartleibig

4. matematika množica: abgeschlossen
zaprt interval abgeschlossenes Intervall
|
biti zaprt vrata, okno: [zusein] zu sein, geschlossen sein …, v šoli: nachsitzen, v zaporu: einsitzen
ostati zaprt vrata ipd.: zubleiben
držati/imeti zaprto geschlossen halten

zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

po zlogih par syllabes
dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
korenski zlog syllabe radicale
delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar