Franja

abolish [əbɔ́liš] prehodni glagol
ukiniti, odpraviti, razveljaviti; uničiti, iztrebiti

abrogá abróg vt. razveljaviti, preklicati, odpraviti

abrogar [g/gu] odpraviti, ukiniti, preklicati

abrogare v. tr. (pres. abrogo) razveljaviti, preklicati, odpraviti

abschaffen odpraviti, ukiniti; Tiere: opustiti (rejo); sich abschaffen garati

abspeisen nahraniti; mit Worten, mit einer kleinen Summe: odpraviti; mit Worten abspeisen samo z lepimi besedami odpraviti

abstellen

1. (niedersetzen) eine Last: odložiti, postaviti (kam), odstaviti

2. (abdrehen) izključiti, zapreti, odklopiti, eine Maschine: ustaviti

3. ein Auto: parkirati, postaviti, ein Fahrrad, das Gepäck: spraviti

4. Mängel (beseitigen): odpraviti

5. auf etwas: ravnati se po

abtreiben^*

1. (wegtragen) odnašati, odnesti (X wird abgetrieben Xa odnaša), Vieh: odgnati, gnati (na), dognati; Jagd narediti pogon; Würmer, Gallensteine: odstraniti, odpraviti, odpravljati; ein Kind: odpraviti, splaviti

2. in der Küche - Eier, Butter usw.: umešati, mešati

3. einen Wald: posekati Metalle: očistiti (primesi); Chemie odstraniti z destilacijo

abtun^*

1. Kleider, Gewohnheiten: odložiti;

2. eine Angelegenheit, einen Streit: končati, einen [Mißbrauch] Missbrauch: odpraviti; eine Sache kurz abtun na kratko opraviti z, na kratko odpraviti

acarrear prevažati, (od)poslati, odpraviti; povzročiti (škodo)

acheminer [ašmine] verbe transitif napotiti; odpraviti (vers proti), odposlati; voditi, peljati

s'acheminer napotiti se, kreniti, odpraviti se (vers la ville proti mestu)
acheminer les médicaments par avion odposlati zdravila z letalom
acheminer la correspondance de Paris vers les villes de province odprava pisemske pošte iz Pariza v provincialna mesta
acheminer un train supplémentaire sur Zagreb odpraviti dodaten vlak proti Zagrebu
l'abus de l'alcool l'achemine vers la déchéance čezmerno uživanje alkohola ga vodi v propad

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

āmandō, redkeje (a tudi v dobrih rokopisih) āmendō, -āre -āvī -ātum odkazati komu kam, bodisi zaradi svoje varnosti, bodisi ker se je komu s čim zameril, koga napotiti, odpraviti (odpravljati), odposlati (odpošiljati), izgnati, pregnati (preganjati): me expulso, Catone amandato Ci., amandarat hunc sic, ut esset in agro ac tantummodo aleretur ad villam Ci., amandat hominem quo? Lilybaeum fortasse Ci., am. aliquem extra Italiam aliquo L., Claudius Labeo, quem... amandatum in Frisios diximus T.; pren. oddaljiti: Ambr., natura res similes procul amandavit a sensibus Ci.

āmōlior -īri -ītus sum

1. (s trudom in težavo) proč, stran, s poti spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): onus Lucan., obiecta onera L., obstantia silvarum T., manibus suis... omnia tyrannidis vestigia L.

2. pren. (kaj škodljivega, kvarnega) odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), odvrniti (odvračati), odvaliti, odbi(ja)ti: pericula Plin., dedecus T., invidiam crimenque a partibus Vitelii T.; poseb. o govorniku ovreči, izpodbi(ja)ti, odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): Q.; tudi = ne omeniti (omenjati), ne v misel vzeti (jemati): amolior et amoveo nomen meum L. nočem omeniti in upoštevati; koga s poti (izpred oči) spraviti, odstraniti, otresti se ga: hominem ab oculis Cu., donec Octaviam uxorem amoliretur T.; refl.: amoliri se spraviti se, pobrati se: ego cesso me hinc amoliri Pl., proinde hinc vos amolimini Ter., nonne hinc vos propere (a) stabulis amolimini...? Pac. ap. Non. V pass. pomenu: ut a se vis Romani exercitus amoliretur Iul. Val., exuviis amolitis, commixta sive amolita Ap.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

amputar odrezati (ud), amputirati; odpraviti

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

antiquate [ǽntikweit] prehodni glagol
arhaično pustiti zastareti; odpraviti

anular uničiti, razveljaviti, odpraviti; trgovina preklicati naročilo

anularse ponižati se

apartar ločiti; odvrniti, odpraviti, oprostiti (obveznosti)

apartar la paja del grano ločiti pleve od zrnja
apartarse oddaljiti se, iti s poti; ločiti se v zakonu; odreči se
apartar la mano odtegniti roko
apartar de sí odvrniti od sebe