-
odnaša|ti1 (-m) odnesti (immer wieder, ständig) wegbringen, wegtragen, s seboj: mitnehmen; veter zemljo, listje: wegwehen, dol hinunterwehen, v zrak: abwirbeln; voda zemljo, listje: abschwemmen, fortschwemmen
-
odnaša|ti2 (- me) odnesti pomorstvo, letalstvo abtreiben, kam: irgendwohin treiben (čez hinübertreiben, nazaj zurücktreiben); driften, abdriften (Xa odnaša X driftet ab)
-
odnášati ➞ odnesti
-
odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi
2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni
3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero
4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
-
pet|a1 [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften
-
pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)
nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels
-
pêta talon moški spol
nizke, visoke pete talons bas, hauts
srednja peta talon bottier
peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
dvojna peta talonnière ženski spol
biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap
-
pêta (-e) f
1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
-
pêta talón m ; zancajo m
Ahilova peta (fig) punto m vulnerable, fam punto m flaco
ojačana peta pri nogavici talón reforzado
biti komu za petami pisar (ali ir pisando) a alg los talones; (per)seguir a alg muy de cerca
komu peté lizati (fig) arrastrarse a los pies de alg
pokazati pete mostrar (ali apretar ali levantar) los talones
srečno pete odnesti salir sin gran perjuicio, salir bien librado
-
poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
smešno poceni spottbillig
poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
-
pocéni (cenen) cheap, inexpensive
zelo pocéni dirt cheap, going for a song; prislov cheaply, at a reasonable price, inexpensively
pocéni kupiti to buy cheap
prodajati bolj pocéni kot kdo drug to undersell someone
pocéni jo odnesti (figurativno) to get off cheaply (ali easily), to escape unharmed (ali unpunished), to get away scot-free
zelo pocéni (prislov) at giveaway prices
-
pocéni (blago) à bon compte, (à) bon marché ; (cene) peu coûteux, pas cher, (à) bas (ali bon) prix ; figurativno banal, plat
smešno poceni à vil prix
poceni kupiti acheter bon marché
poceni uspeh succès moški spol facile
poceni jo odnesti en être quitte pour sa peur, s'en tirer (ali en être quitte) à bon compte (ali marché), l'échapper belle
-
pocéni
A) adj. inv.
1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
poceni trik mezzuccio
2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
poceni govornik retoricastro
B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
-
pocéni a bajo precio
poceni kupiti (prodati) comprar (vender) barato
poceni jo odnesti (fig) salir sin gran perjuicio, salir bien librado
-
póšta correo m ; (poštni urad) (oficina f de) correos m pl ; (dopisi, pisma itd.) correspondencía f
s pošto, po pošti por correo
z isto pošto (posebej) por (correo) separado
z obratno pošto a vuelta de correo
s prihodnjo pošto por el próximo correo
s posebno pošto por correo separado
diplomatska (letalska, cevna, vojaška) pošta correo diplomático (aéreo, neumático, militar)
oddati (pismo) na pošti echar al correo
odnesti na pošto llevar al correo
poslati po pošti remitir (ali enviar) por correo
poslati z navadno pošto remitir por correo ordinario
vreči pošto v nabiralnik echar la correspondencia en el buzón
pregledati pošto examinar la correspondencia
odpraviti pošto expedir (ali despechar) la correspondencia
-
práska (-e) f
1. graffio; escoriazione; graffiatura, grattatura, fregatura, scalfittura:
praska na pohištvu sfregio sui mobili
pog. pri trčenju odnesti jo brez praske uscire incolume dallo scontro
2. pren. voj. (spopad) scaramuccia, avvisaglia; ekst. tafferuglio
-
prepocéni adv. troppo a buon mercato:
pren. odnesti jo prepoceni cavarsela a buon mercato
-
pròč adv.
1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore
2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via
3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!
4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà
5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via
-
se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare
-
sréčno prislov luckily, fortunately
sréčno! good luck!
sréčno jo odnesti (figurativno) to go scot-free, to go unharmed (ali unhurt), to emerge unscathed
sréčno smo prispeli v Ljubljano we arrived safely in Ljubljana
sréčno sem ga spravil domov I saw him safe home