Franja

Zadetki iskanja

  • odnaša|ti1 (-m) odnesti (immer wieder, ständig) wegbringen, wegtragen, s seboj: mitnehmen; veter zemljo, listje: wegwehen, dol hinunterwehen, v zrak: abwirbeln; voda zemljo, listje: abschwemmen, fortschwemmen
  • odnaša|ti2 (- me) odnesti pomorstvo, letalstvo abtreiben, kam: irgendwohin treiben (čez hinübertreiben, nazaj zurücktreiben); driften, abdriften (Xa odnaša X driftet ab)
  • odnášati ➞ odnesti
  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • pet|a1 [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
    Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
    živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
    šport sed na petah der Fersensitz
    figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
    obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
    figurativno pokazati pete Fersengeld geben
    stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
    od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
    figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
    v peti in der Ferse
    figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
    biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
    biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
    obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften
  • pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

    nizka (visoka) pêta low (high) heel
    čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
    Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
    od glave do pête from head to toe
    na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
    on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
    biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
    tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
    vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
    lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
    napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
    pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
    pête odnesti (figurativno) to escape
    komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
    sedeti na pêtah to sit on one's heels
    zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels
  • pêta talon moški spol

    nizke, visoke pete talons bas, hauts
    srednja peta talon bottier
    peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
    Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
    dvojna peta talonnière ženski spol
    biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
    komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
    odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
    ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
    od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pêta talón m ; zancajo m

    Ahilova peta (fig) punto m vulnerable, fam punto m flaco
    ojačana peta pri nogavici talón reforzado
    biti komu za petami pisar (ali ir pisando) a alg los talones; (per)seguir a alg muy de cerca
    komu peté lizati (fig) arrastrarse a los pies de alg
    pokazati pete mostrar (ali apretar ali levantar) los talones
    srečno pete odnesti salir sin gran perjuicio, salir bien librado
  • poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
    smešno poceni spottbillig
    poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
  • pocéni (cenen) cheap, inexpensive

    zelo pocéni dirt cheap, going for a song; prislov cheaply, at a reasonable price, inexpensively
    pocéni kupiti to buy cheap
    prodajati bolj pocéni kot kdo drug to undersell someone
    pocéni jo odnesti (figurativno) to get off cheaply (ali easily), to escape unharmed (ali unpunished), to get away scot-free
    zelo pocéni (prislov) at giveaway prices
  • pocéni (blago) à bon compte, (à) bon marché ; (cene) peu coûteux, pas cher, (à) bas (ali bon) prix ; figurativno banal, plat

    smešno poceni à vil prix
    poceni kupiti acheter bon marché
    poceni uspeh succès moški spol facile
    poceni jo odnesti en être quitte pour sa peur, s'en tirer (ali en être quitte) à bon compte (ali marché), l'échapper belle
  • pocéni

    A) adj. inv.

    1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
    poceni trik mezzuccio

    2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
    pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
    poceni govornik retoricastro

    B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
    poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
  • pocéni a bajo precio

    poceni kupiti (prodati) comprar (vender) barato
    poceni jo odnesti (fig) salir sin gran perjuicio, salir bien librado
  • póšta correo m ; (poštni urad) (oficina f de) correos m pl ; (dopisi, pisma itd.) correspondencía f

    s pošto, po pošti por correo
    z isto pošto (posebej) por (correo) separado
    z obratno pošto a vuelta de correo
    s prihodnjo pošto por el próximo correo
    s posebno pošto por correo separado
    diplomatska (letalska, cevna, vojaška) pošta correo diplomático (aéreo, neumático, militar)
    oddati (pismo) na pošti echar al correo
    odnesti na pošto llevar al correo
    poslati po pošti remitir (ali enviar) por correo
    poslati z navadno pošto remitir por correo ordinario
    vreči pošto v nabiralnik echar la correspondencia en el buzón
    pregledati pošto examinar la correspondencia
    odpraviti pošto expedir (ali despechar) la correspondencia
  • práska (-e) f

    1. graffio; escoriazione; graffiatura, grattatura, fregatura, scalfittura:
    praska na pohištvu sfregio sui mobili
    pog. pri trčenju odnesti jo brez praske uscire incolume dallo scontro

    2. pren. voj. (spopad) scaramuccia, avvisaglia; ekst. tafferuglio
  • prepocéni adv. troppo a buon mercato:
    pren. odnesti jo prepoceni cavarsela a buon mercato
  • pròč adv.

    1. via; in disparte da; distante:
    proč odtod via di qui
    stopiti proč mettersi in disparte
    mesto je dve uri proč la città dista due ore

    2.
    spraviti proč levare (via)
    vreči proč buttare, gettare via
    odstraniti proč levar via
    odnesti, odnašati proč portar via

    3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
    proč z izdajalci! abbasso i traditori!

    4. biti proč passare, finire:
    ura je tri proč sono le tre passate
    proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

    5.
    biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
    noga je proč la gamba è perduta
    posoda je proč il vasellame è andato distrutto
    z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
    biti dolgo proč esser via, assente a lungo
    držati se proč od tenersi lontano da
    roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
    biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
    proč vržen denar denaro buttato via
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sréčno prislov luckily, fortunately

    sréčno! good luck!
    sréčno jo odnesti (figurativno) to go scot-free, to go unharmed (ali unhurt), to emerge unscathed
    sréčno smo prispeli v Ljubljano we arrived safely in Ljubljana
    sréčno sem ga spravil domov I saw him safe home