Franja

Zadetki iskanja

  • odločeváti (-újem) imperf. glej odločati | odločiti
  • odvèčen (-čna -o)

    A) adj. eccessivo, superfluo, non necessario, (di) troppo:
    odločiti se brez odvečnega razmišljanja decidere senza pensarci troppo
    znebiti se odvečnih kilogramov liberarsi del peso superfluo, di chilogrammi di troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvečna beseda riempitivo
    odvečne stvari superfluità
    ekst. odvečni (moteči)
    dodatek superfetazione
    odvečni škart sfrido
    pren. odvečno okrasje fronde

    B) odvèčno (-ega) n il superfluo:
    odpraviti odvečno eliminare il superfluo
  • oklevanje samostalnik
    (omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázás
    začetno oklevanje ▸ kezdeti tétovázás
    odgovoriti brez oklevanja ▸ habozás nélkül válaszol
    sprejeti brez oklevanja ▸ habozás nélkül elfogad
    Tokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.
    priznati brez oklevanja ▸ habozás nélkül beismer
    odločiti se po dolgem oklevanju ▸ hosszú tétovázás után dönt
    trenutek oklevanja ▸ pillanatnyi hezitálás
    Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.
    brez najmanjšega oklevanja ▸ minden tétovázás nélkül
    Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
    Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.
  • pól2 (polovica) half

    ob pól sedmih at half past six
    ob sedmih ali pól osmih at seven or half past (seven)
    na pól fifty-fifty
    pól na pól on a fifty-fifty basis
    razdeliti si na pól s kom to go fifty-fifty with someone
    pól funta half a pound
    pól ure half an hour
    pól deleža a half share
    za pól cene at half price
    za pól več half as much (oziroma many) again
    lopov in pól an utter scoundrel (ali rogue)
    to (pa) je klobuk in pól! that's some hat!
    biti na pól pota v Ameriko to be halfway to America
    na pól kaj napraviti to do something by halves
    na pól se odločiti za to have half a mind to...
    le na pól narejen only half finished
    srečal sem jih na pól pota I met them halfway
  • právda proceso m ; causa f (criminal) ; (civílna) pleito m

    dobiti (izgubiti) pravdo ganar (perder) un pleito
    imeti pravdo proti seguir una causa contra
    naperiti pravdo proti entablar (ali promover) un pleito contra
    odločiti v pravdi conocer de un pleito
    začeti pravdo incoar un proceso
  • premíslek reflection, reflexion

    po premísleku upon reflection, on second thoughts
    po zrelem, resnem premísleku after due reflection, upon serious reflection
    po novem premísleku odločiti to decide after second thoughts
    čas za premíslek time to think things over
    ta stvar, zadeva je potrebna premísleka this matter needs reflection
    dati komu čas za premíslek to give someone time to think it over
  • premíslek (-a) m

    1. riflessione, considerazione, ponderazione:
    delati s premislekom agire con ponderazione
    odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

    2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi
  • prenágljeno adv. avventatamente, con precipitazione:
    prenagljeno se odločiti glede česa decidere qcs. con precipitazione
  • razmíšljanje (-a) n

    1. riflessione, meditazione:
    odločiti se po treznem razmišljanju decidersi dopo matura riflessione

    2. considerazione, valutazione
  • skleniti2 (sklénem) sklepati neprehodno: einen [Beschluß] Beschluss fassen, beschließen, einen [Schluß] Schluss ziehen; (odločiti se) sich entschließen, za naprej: einen Vorsatz fassen
  • stávka strike; walkout

    gladovna stávka hunger strike
    splošna stávka general strike
    opozorilna stávka token strike
    solidarnostna stávka sympathy strike
    stávka, v kateri delavci ne zapuste svojih delovnih prostorov sit-down, sit-down strike
    napoved stávke strike notice
    paraliziran zaradi stávke strikebound
    kršitelj stávke strikebreaker, blackleg, scab
    biti v stávki to be on strike
    proglasiti stávko to call a strike
    kršiti stávko to blackleg
    odločiti se za stávko, skleniti stávko to decide on a strike
    izzvati stávko to foment a strike
    stopiti v stávko, začeti stávko to come out on strike
    pridružiti se stávki to join a strike
    stopiti v gladovno stávko to stage a hunger strike, to go on hunger strike
    uprizoriti enodnevno stávko to stage a oneday strike
    stávka se je razširila the strike has spread
    preklicati, odložiti stávko to call off a strike
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • téhtanje (-a) n

    1. pesatura:
    tehtanje paketov pesatura dei pacchi

    2. pren. valutazione, estimo, considerazione:
    odločiti se po dolgem tehtanju decidersi dopo attenta considerazione
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • težkó pesadamente ; (težavno) difícilmente ; (hudó) gravemente, seriamente

    težko dosegljiv (razumljiv) difícil de conseguir (de comprender)
    težko prebavljiv difícil de digerir, indigesto (tudi fig)
    težko obremenjen muy cargado, agobiado, abrumado
    težko prodajen de difícil venta
    težko ranjen gravemente herido
    biti težko bolan estar gravemente enfermo
    težko delati trabajar duramente (ali de firme)
    težko dihati respirar con dificultad
    težko nositi soportar una pesada carga
    težko se odločiti ser tardo de resolución
    težko se pregrešiti pecar gravemente
  • trézen (-zna -o) adj.

    1. sobrio

    2. responsabile, realistico, disincantato, riflessivo, maturo:
    trezen pogled na svet una visione realistica, disincantata del mondo
    odločiti se po treznem premisleku decidersi dopo matura riflessione
    ohraniti trezno glavo conservare la calma, il sangue freddo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori bocca ubriaca scopre il fondo del cuore; in vino veritas
  • usóda fate, destiny, fortune; lot; fatality; doom; zastarelo weird

    boginje usóde Destinies pl, Fates pl, the Weird (ali Fatal) Sisters pl
    moja usóda (pogovorno) my lot
    vera v usódo fatalism
    usóda mi je šla na roko (figurativno) fate played into my hands
    boriti se proti usódi to fight against destiny
    dati si vedeževati svojo usódo to have one's fortune told
    deliti s kom usódo to cast (ali to throw) in one's lot with someone
    deliti s kom isto usódo to share the same fate with someone
    usóda ga preganja fate pursues him
    usóda me povsod zasleduje fate pursues me everywhere
    odločiti o usódi koga to decide (ali to fix) someone's fate
    izzivati, skušati usódo to tempt providence
    izzivati svojo usódo to tempt one's fate
    sprijazniti se s svojo usódo to reconcile oneself to one's fate (ali to one's lot), to become reconciled with one's fate (ali one's lot)
    vdati se v svojo usódo to resign oneself to one's fate, zastarelo (škotsko) to dree one's weird
    zapečatiti usódo koga to seal someone's fate
    njegova usóda je zapečatena his fate is sealed
    zlobna usóda cruel (ali baleful) fate
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • zavestno prislov
    1. (namerno) ▸ tudatosan
    zavestno se odločiti ▸ tudatosan dönt
    zavestno se odreči ▸ tudatosan lemond
    zavestno se odpovedati ▸ tudatosan lemond
    zavestno se izogibati ▸ tudatosan kerül
    zavestno kršiti ▸ tudatosan megszeg
    zavestno zavajati ▸ tudatosan félrevezet
    zavestno lagati ▸ tudatosan hazudik
    zavestno zamolčati ▸ tudatosan elhallgat
    zavestno ignorirati ▸ tudatosan ignorál, tudatosan semmibevesz
    povsem zavestno ▸ teljes mértékben tudatosan
    iti zavestno v kaj ▸ tudatosan belemegy valamibe
    Sovražim ljudi, ki zavestno lažejo o velikih in pomembnih stvareh. ▸ Utálom azokat az embereket, akik nagy és fontos dolgokról tudatosan hazudnak.
    Sopomenke: namenoma

    2. (z zavedanjem; po lastni volji) ▸ tudatosan
    zavestno nadzorovati ▸ tudatosan felügyel
    zavestno zaznati ▸ tudatosan észlel
    zavestno dihati ▸ tudatosan lélegzik
    zavestno ali podzavestno ▸ tudatosan vagy tudat alatt
    zavestno ali nezavedno ▸ tudatosan vagy öntudatlanul
    Med premori oziroma oddihom od delovnih obveznosti zavestno globlje dihajmo. ▸ A szünetekben, illetve a munka közben tartott pihenő alatt tudatosan lélegezzünk mélyebben!
    Druge pa nočejo biti omamljene, ker so rade med porodom zavestno prisotne. ▸ Van azonban olyan, aki nem akarja, hogy elkábítsák, a szülés közben szeretnének tudatosan jelen lenni.
  • žréb sort moški spol

    odločiti kaj z žrebom décider quelque chose par le sort