Franja

bodisi [ó]
bodisi …bodisi / bodisi … ali pa entweder … oder

bolj [ò]

1. prej: eher, mehr (bolj lačen kot sit mehr hungrig als satt; bolj majhne postave eher klein; bolj praktične narave mehr/eher praktischer Natur); precej: ziemlich (bolj v letih ziemlich bejahrt)

2. stopnjevanje pomena: mehr, höher (bolj zadolžen höher verschuldet), stärker (bolj osvetljen stärker beleuchtet)

3. bolj, najbolj: s primerjalnikom (bolj zapleten komplizierter, bolj razumljiv verständlicher, bolj zdrav gesünder)

4.
bolj naprej/nazaj/zadaj weiter nach vorne, nach hinten/hinten
vse/vedno bolj immer mehr
bolj in bolj mehr und mehr, noch und noch, Schritt um Schritt
bolj ali manj mehr oder weniger
čim bolj je (mehr, gesünder …)
tem bolj/toliko bolj um so mehr, um so (gesünder …)
še bolj in noch stärkerem Maße
bolj kot kdaj (prej)/bolj kot sploh kdaj mehr denn je
bolj papeški od papeža päpstlicher als der Papst
narediti bolj grobo/fino vergröbern/verfeinern

céven (-vna -o) adj. di, del tubo; di, dei tubi; a tubo:
cevni spoj giuntura dei tubi
cevni vod conduttura
pošta cevna (pnevmatična)
pošta posta pneumatica
teh. cevni ključ chiave a tubo
cevno koleno raccordo curvo
cevna objemka staffa per tubi
cevni veznik raccordo (per tubi)
grad. cevni oder impalcatura tubolare
strojn. cevne klešče voltamaschio
cevni ščitnik copricanna
cevno koleno braga

cifr|a ženski spol (-e …) matematika die Ziffer, das Zahlzeichen
figurativno glava ali cifra Kopf oder Schrift
matematika vsota cifer die Quersumme

delovn|i [é] (-a, -o) Arbeits- (stik die Arbeitsfuge, hipoteza die Arbeitshypothese, soba das Arbeitszimmer); tehnika Arbeits- (oder/ploščad die Arbeitsbühne, das Arbeitsgerüst, operacija der Arbeitsvorgang, der Arbeitsgang); Wirk- (tlak der Wirkdruck, učinek die Wirkleistung)

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

elizabetínski (-a -o) adj. hist. elisabettiano:
gled. elizabetinski oder teatro elisabettiano
arhit. elizabetinski stil stile elisabettiano

fasadn|i (-a, -o) Fassaden- (stolpič der Fassadenturm, dvigalo der Fassadenaufzug)
fasadne slikarije die Fassadenmalerei, na alpskih kmečkih hišah: die Lüftlmalerei
fasadni oder das Leitergerüst

glav|a² ženski spol (-e …) na kovancu: der Avers
glava ali cifra Kopf oder Schrift

gledalíški (-a -o) adj. di teatro, teatrale, drammatico:
gledališka družina compagnia teatrale
gledališka predstava spettacolo teatrale
gledališka sezona stagione teatrale
gledališka vstopnica biglietto di teatro
gledališka umetnost arte drammatica
gledališki abonma abbonamento al teatro
gledališki igralec, gledališka igralka attore drammatico, attrice drammatica
gledališki kritik, režiser critico, regista teatrale
gledališki lepak cartellone
gledališki oder palcoscenico
gledališki program locandina
nastopati na gledaliških deskah calcare le scene

govornišk|i [ó] (-a, -o) rednerisch; Redner- (dar die Rednergabe, oder die Rednerbühne, pult der Rednerpult)
govorniški krst die Jungfernrede

govórniški oratorical; rhetorical

govórniški dar gift of eloquence, talent for public speaking
govórniški oder tribune, platform

govórniški (-a -o) adj. oratorio, retorico:
govorniški oder tribuna; hist. rostro; (na srednjeveških univerzah) bigoncia
govorniška nadarjenost talento oratorio, facondia
knjiž. govorniška vaja proginnasma

grádben (of) construction, building; constructive; architectoral

grádbeno dovoljenje building permit
grádbena družba building society
grádbena industrija building industry, building trades pl
grádbeni material building materials pl
grádbeni mojster builder
grádbeni podjetnik building contractor, contractor
grádbeni les timber
grádbeni oder scaffolding
grádbeni stroški building expenses pl, cost of construction
grádbeni inženir constructional engineer, civil engineer, structural engineer

gradben|i (-a, -o) baulich; Bau- (element das Bauteil, inženir der Bauingenieur, ključavničar der Bauschlosser, les das Bauholz, mizar der Bautischler, načrt der Bauplan, nadzor die Bauüberwachung, oddelek das Bauamt, oder das Baugerüst, stroj die Baumaschine, tehnik der Bautechniker, jama die Baugrube, keramika die Baukeramik, šola die Bauschule, zadruga die Baugenossenschaft, dvigalo der Bauaufzug, mizarstvo die Bautischlerei, podjetje der Baubetrieb, das Bauunternehmen, tesarstvo die Bauzimmerei, železo der Baustahl)

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

izpostavítev (-tve) f esposizione (tudi ekst.):
izpostavitev majhnih otrok esposizione dei neonati
izpostavitev na sramotilni oder il mettere alla gogna, alla berlina

izpostáviti (-im) | izpostávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. esporre (tudi ekst.); mettere:
izpostaviti novorojenčke esporre i neonati
izpostaviti tatu na sramotilni oder mettere il ladro alla gogna

2. pren. mettere in rilievo

3. mat. anteporre (alla parentesi il fattore comune)

B) izpostáviti se (-im se) | izpostávljati se (-am se) perf., imperf. refl. esporsi

kaj² vprašalna členica

1. was, warum (kaj jokaš? Was/ Warum weinst du?)

2. (ali) se ne prevaja, izrazi se z besednim redom
kaj prideš? Kommst du?
kaj bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
podobno, kadar ni glagola: kaj res ne? Wirklich nicht?
kaj ne? nicht wahr?, oder?, gelt?

klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati

1. chiamare; gridare; bandire:
koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta

2. (buditi, zbujati) chiamare

3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
klicati se chiamarsi

4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domovina kliče la patria chiama
pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
klicati duhove evocare gli spiriti
nekdaj klicati ure annunciare le ore
krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
igre klicati pri igri chiamare
pošta klicati številko chiamare un numero