Franja

gumènjāk -áka m, gumènjāš -áša m gumeno obuvalo

kȁpičati -ām šivati kapico na obuvalo

klȍpac -pca m
1. mehur: od vesla su mu izašli -i na dlanovima
2. cokla, leseno obuvalo

klòpčić m coklica, leseno obuvalo

madreña ženski spol leseno obuvalo, cokla

nànule nȁnūlā ž mn. (t. nalyn, ar.) nanule, leseno obuvalo podobno coklam: zakloparaju bule drvenim -ama; sluškinje u -ama

pùndžuka ž (n. Bundschuh) pog. obuvalo z vezalkami

унты f pl. kožuhovinasto obuvalo (severnih narodov)

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

cothurnus (coturnus) -ī, m (gr. κόϑορνος)

1. koturn, nizek škorenj, grško obuvalo z debelimi podplati, ki je pokrivalo celo nogo in zadaj segalo do sredine meč, spredaj pa je bilo zadrgnjeno z (nav. rdečim) jermenjem: Vell., Iust., Tuditanus … ille, qui cum palla et cothurnis nummos populo de rostris spargere solebat Ci., ut, si cothurni laus illa esset, ad pedem apte convenire, neque multi cothurni paucis anteponerentur nec maiores minoribus, sic … Ci.; poseb.
a) lovski koturn, lovski nizki škorenj: virginibus Tyriis mos est gestare pharetram purpureoque alte suras vincire cothurno V., puniceo stabis (sc. Diana) suras evincta cothurno V., breviorque videtur virgine Pygmaeā nullis adiuta cothurnis Iuv.
b) koturn ali visoki čevelj tragiških igralcev, s skoraj čevelj visokimi podplati, ki ga je vpeljal Ajshil (naspr. soccus obuvalo komikov): Q., Amm., c. maior, minor Ci., Aeschylus … docuit magnumque loqui nitique cothurno H., nil illi larvā aut tragicis opus esse cothurnis H., tragoedia pictis innixa cothurnis O.

2. pren.
a) tragični, vzneseni slog, α) v pesništvu: sola Sophocleo tua carmina digna cothurno V., grande munus Cecropio repetes cothurno H., desine et Aeschyleo conponere verba cothurno Pr., tragicos decet ira cothurnos O., in cothurnis prodit Aesopus novis Ph. nastopa v novih koturnih = z novimi tragiškimi verzi, cothurnus et sonus Sophoclis sublimior Q., Varro, Sophocleo non infitiande cothurno Mart., nec comoedia cothurnis assurgit nec contra tragoedia socculo ingreditur Q., fingimus haec altum saturā sumente cothurnum scilicet Iuv., a socco ad cothurnum ascendere, ioca non infra soccum, seria non usque ad cothurnum Ap. β) v slikarstvu: cothurnus ei (sc. Nicophani) et gravitas artis multum a Zeuxide et Apelle abest Plin.
b) tragični predmet, tragična snov: vulgi scelus et cuncta graviora cothurnis Iuv.
c) vznesena dostojnost: c. imperatoriae auctoritatis (cesarskega veličanstva) Amm.
č) žaloigra, tragedija: hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. komedija in tragedija.

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

čeveljček samostalnik
ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (obuvalo) ▸ cipellő, cipőcske, apró cipőPovezane iztočnice: baletni čeveljčki

diabăthra -ōrum, n (gr. διάβαϑρα) lahko in nizko, poseb. žensko obuvalo, šolen: Naev. ap. Varr., P. F. — Od tod diabathrārius -iī, m izdelovalec šolnov, čevljar: Pl.

excalceō (excalciō) -āre -āvī -ātum čevlje sezu(va)ti: Vell., Suet.; med. excalceari čevlje (koturne) odložiti: Sen. ph.; pt. pf. excalceatus s sezutimi čevlji, bos: Mart., Suet.; od tod subst. excalceāti -ōrum, m mimiki, ki so nosili le sandale, medtem ko so bili cothurni obuvalo tragedov, socci pa komikov: Sen. ph. — Depon. soobl. excalceor -ārī: se Varr. ap. Non.

nogavičen pridevnik
1. (o oblačilu) ▸ harisnya, zokni
Do druge nogavične revolucije pride leta 1954 z odkritjem stretch materialov. ▸ A második harisnya-forradalom 1954-ben következik be a sztreccsanyagok felfedezésével.
Nikdar ne bom pozabila svojega nogavičnega stila kot majhna punčka: bele Adidas dokolenke in rdeče pletene hlačne nogavice. ▸ Sosem felejtem el a kislánykori harisnyastílusomat: fehér Adidas térdzokni és piros kötött harisnyanadrág.

2. (o tipu obutve) ▸ zokniTudi letos bodo zelo modni nogavični škornji. ▸ A zoknicsizma idén is igen divatos lesz.

orthopédique [-dik] adjectif ortopedičen

chaussures féminin pluriel orthopédiques ortopedsko obuvalo

solea -ae, f (solum)

1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

βλαύτη, ἡ lepo (lično) obuvalo, šolni.