Franja

cōnfūtō¹ -āre -āvī -ātum (cum in *fūtāre iz indoev. kor. (po preglasu) bhā; prim. refūtāre, futuere, fatuus, battuō, fūstis, fūtilis)

I. kipenje kake tekočine z mešanjem (po)dušiti, umiriti (umirjati), pomanjš(ev)ati: cocus magnum ahenum, quando fervit, paulā confutat truā Tit. ap. Non. —

II. pren.

1. pobi(ja)ti = ne pustiti čemu priti na dan, zavreti (zavirati) kaj, (u)tešiti: ne quid in consulendo adversi adveniat, quod nostras secundas res confutet Ca. ap. Gell., maximis doloribus affectus eos ipsos inventorum suorum memoriā … confutat Ci.

2. occ.
a) z besedo pobi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, ovreči, oporekati, zavrniti (zavračati), komu usta zapreti (zamašiti), jezik zavezati, sapo zapreti (vzeti): Lucr., aliquem Pl., T., Vulg., iratum senem verbis Ter., vituperatores, opinionis levitatem, audaciam alicuius, argumenta Stoicorum Ci., verba magnifica eius rebus (z dejanji) L., aliquem suo sibi argumento Gell.
b) komu krivdo dokazati, obsoditi koga: si quis exactorum superexactionis crimen (ali crimine) confutatus fuerit Cod. Th.; pogosto pt. pf. cōnfūtātus 3 obsojen: nec confessus nec confutatus Amm.; z ACI: Amm.

3. zmesti, (z)motiti, obnoreti: Tiro ap. Gell., harum aedium symmetria confutabat architectones Varr., meum confutabat obtutum palla nigerrima Ap. je slepila, mamila.

convict² [kənvíkt] prehodni glagol (of)
krivdo komu dokazati, obsoditi; prepričati, pregovoriti

to convict s.o. of an error dokazati komu, da se moti
to be convicted of murder dokazati komu, da je morilec

crime² [kraim] prehodni glagol
vojska obtožiti, obsoditi

criminate [krímineit] prehodni glagol
obtožiti, obdolžiti; obsoditi; grajati, karati

cry down prehodni glagol
prevpiti, obsoditi; močno kritizirati; zmanjšati; znižati ceno

damn¹ [dæm]

1. prehodni glagol
prekleti, preklinjati; grajati, karati, zmerjati; obsoditi, obsojati; pogubiti

2. neprehodni glagol
kleti

to damn a play izžvižgati igro
to damn s.th. with a faint praise previdno kaj hvaliti
I'll be damned if naj me vrag vzame, če

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

dannare

A) v. tr. (pres. danno) knjižno obsoditi, obsojati; relig. pogubiti:
dannarsi l'anima per qcs. pren. dušo dati za kaj, kaj želeti za vsako ceno

B) ➞ dannarsi v. rifl. (pres. mi danno)

1. relig. pogubiti

2. (crucciarsi) mučiti se, trpinčiti se

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

decry [dikrái] prehodni glagol
spraviti v slab glas, razvpiti, obrekovati, zasramovati; obsoditi; preklicati

deplorare v. tr. (pres. deplōro)

1. (biasimare) obsoditi, obsojati

2. obžalovati

deprecare v. tr. (pres. deprēco)

1. knjižno zaklinjati, rotiti

2. grajati; obsoditi, obsojati:
tutti deprecarono il gesto vsi so obsodili dejanje

disallow [disəláu] prehodni glagol
odbiti, ne odobravati; grajati, prepovedati; obsoditi, obsojati; odkloniti

doom¹ [du:m] prehodni glagol (to)
obsoditi, obsojati

flétrir [-trir] verbe transitif oveniti, odvzeti svežost; pokvariti, popačiti; figuré obsoditi, grajati, ožigosati, osramotiti, onečastiti

se flétrir oveneti; izgubiti svojo svežost, obledeti
flétrir l'injustice, le vice ožigosati krivico, pregreho
on a flétri publiquement l'ancien ministre javno so ožigosali bivšega ministra
sa beauté s'est flétrie njena lepota je ovenela

gerber [žɛrbe] verbe transitif vezati v snope, delati snope; skladati, zložiti; populaire obsoditi

une fusée qui gerbe raketa, ki se razprši v snope; technique zložiti (sode) enega vrh drugega v kleti

iūdicō -āre -āvī -ātum (iūdex)

1. sodbo izreči (izrekati), soditi, obsoditi (obsojati), razsoditi (razsojati), sodno odločiti (odločati); abs.: non dilectu aliquo ducitur ad iudicandum Ci., severum esse in iudicando Ci., severitas iudicandi Ci., non comitiis semper iudicat populus Ci. ne odloča, ipse numquam auderet iudicare Ci.; z dopolnilom: si L. Catilina hac de re posset iudicare Ci., de eā re inter Marcellos et Claudios patricios Ci.; z ACI: iudicare eos contra rem p. fecisse S., deberi dotem Ci.; pass.: ut non hominis occidendi causā habuisse telum iudicaretur Ci.; impers. (z ACI): sed eo certamine vicisse Theopompum iudicatum est Gell.; z obj.: cum iudicatus esset Ci. obsojen, accusatoris ingenio res iudicatur Ci., ut iudicetur, qui … Ci., quo iam diu sum iudicatus Pl., causam i. Ci., i. alicui perduellionem L., res iudicata Ci. sodba, dosojena stvar; z gen. criminis: anquireret, quoad vel capitis vel pecuniae iudicasset privato. Tum Sempronius perduellionis se iudicare Fulvio dixit L. ga je obsodil zaradi … , confessi aeris ac debiti iudicati Gell.

2. metaf.
a) soditi, razsoditi (razsojati): virum optimum eum esse iudicatote Ci., sic statuo et iudico neminem tanta habuisse ornamenta dicendi Ci.; occ. soditi = presoditi (presojati), ceniti: de tali viro suspicionibus iudicare N. po sumih, de instantibus verissime N., ex aequo Ci., hominem ex habitu Ci., multis rebus Ci., pondere Ci., sensu oculorum Ci., a veri sensu Ci., ex aliarum ingeniis Ter., difficile est iudicare, utrum … an N., gaudia quanta fuerint, iudicare Ci., ii, quos ego recte iudicare posse arbitror Ci. razsodni ljudje.
b) s predik. acc. (s sodniškim izrekom) razglasiti (razglašati) koga (za) kaj: bona eius publicarunt, ipsum exulem iudicarunt N., hostem Antonium iudicastis Ci., hunc adfinem culpae iudicatote Ci.; metaf. (sploh) koga (za) kaj proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), za kaj spozna(va)ti: ut Tissaphernem hostem iudicaret N., qui … conservatores rei publ. iudicantur Ci., quod ego gravissimum crimen iudico Ci., quem Apollo sapientissimum iudicavit Ci., aliquis iudicatur hostis ab aliquo Iust., qui fortissimi iudicati essent Cu., aliquid dignum poenā i. Ph., Dolabella hoste iudicato Ci., hostibus omnibus iudicatis Ci., remisit hosti iudicato (Antonio) amicos Suet.; occ. imeti ali šteti (smatrati) koga za kaj: aliquid pulcherrimum C., quos sapientes nostri maiores iudicabant Ci., frugalitatem virtutem maximam iudico Ci., aliquem idoneum i. C., ignominiam (za sramoto) iudicat gladiator cum inferiore componi Sen. ph.; z ACI: mortalem esse animum Ci., iudico malum illud opinionis esse, non naturae Ci.; pass. cupidior hic fuisse iudicatus est quam ceteri Ci. mislilo se je o njem, da je … — Od tod subst. pt. pf. iūdicātum -ī, n sodba, razsodba: Corn., Icti., iudicatum non facere Ci. ne pokoriti se razsodbi, iudicatum negare Ci., ut procurator iudicatum solvi satis daret Ci. da se mu (tožniku) plača, kar mu je bilo določeno po razsodbi in pravici. — Adv. abl. iūdicātō s premislekom, premišljeno: quod ita serio iudicatoque existimaret Gell.

juger [žüže] verbe transitif soditi, razsoditi, obsoditi, presoditi, izreči sodbo; smatrati, predstavljati si

juger coupable spoznati za krivega
juger d'autrui par soi-même druge soditi po sebi
juger sur l'apparence soditi po zunanjosti
juger mal quelqu'un slabo koga presojati
juger à propos smatrati za primerno
le procès se jugera à l'automne pravda bo prišla pred sodišče v jeseni
faites comme vous jugez bon storite, kot se vam zdi prav
jugez combien j'ai été surpris predstavljajte si, kako sem bil presenečen
jugez par vous-même presodite sami
il a jugé nécessaire de protester smatral je za potrebno, da protestira
il en juge comme un aveugle des couleurs toliko se spozna na to kot tele na nova vrata
se juger perdu imeti se za izgubljenega

odsúditi òdsūdīm
1. obsoditi, razsoditi: odsuditi da se plati ratna šteta
2. dosoditi, prisoditi: što jednom ona odsudi komu, to ga zapasti mora svakojako
3. odločiti, presoditi: on se smeši, malo misli se, pak odsudi: "Može se!"

osúditi òsūdīm obsoditi: osuditi na globu, na zatvor, na smrt