indemoniato
A) agg. obseden; šalj. živ, živahen
B) m (f -ta) obsedenec, obsedenka (tudi pren.)
Zadetki iskanja
- invasato
A) agg. obseden
B) m (f -ta) obsedenec, obsedenka - lārvō -āre (lārva) uročiti (uročevati), začarati, (o)bajati: hunc denique qui larvam putat, ipse est larvans Ap. Od tod pt. pf. lārvātus (stlat. lāruātus) 3 uročen, obseden od kakega duha: Pl. ap. Serv., Pl. ap. Non., num laruatus aut cerritus(t)? Pl.
- maniaque [manjak] adjectif blazen, nor, pobesnel, obseden; čudaški; máničen; ki ima fiksno idejo; masculin blaznež, norec; obsedenec; čudak, posebnež
- obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec
c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo - obseso obseden; obseso moški spol obsedenec
- obsidiālis -e (obsidium) oblegovalen, obseden: secundum consulis donationem legiones gramineam coronam obsidialem (po nekaterih izdajah obsidionalis), clamore donum adprobantes, Decio inponunt L. (7, 37, 2) (venec, kakršnega so dajali vojaki vojskovodji, ki je rešil vojsko, ki jo je sovražnik zajel ali hudo pritiskal nanjo).
- obsidiōnālis, -e (obsidiō) oblegovalen, obseden: corona Aur., Gell. (= obsidiālis; gl. obsidiālis), machinae, commentum Amm., mora Front.
- ossēsso
A) agg. obseden
B) m (f -sa) obsedenec, obsedenka - poseído obseden; besen, hud
poseído de horror prestrašen
poseído m obsedenec; besnež
gridar como un poseído vpiti kot obseden - poseso obseden
poseso m obsedenec - possédé, e [pɔsede] adjectif obseden (de od); masculin, féminin obsedenec, -nka
possédé du diable obseden od hudiča
exorciser un possédé izganjati hudiča iz obsedenca - posseduto
A) agg. obseden (s hudičem)
B) m (f -ta) obsedenec, obsedenka - possessed [pəzést] pridevnik
ki ima (of kaj)
obseden (by, with)
ki se obvlada, miren
slovnica vezan z genetivom
like a man possessed kot obsedenec, kot nor
ameriško like all possessed kakor blazen
everyone possessed of reason vsak pameten človek - бесноватый obseden, divji
- одержи́мий прикм., obséden prid.
- одержимый obseden, prevzet;
о. чахоткой (zast.) jetičen;
о. бесом od hudiča obseden; m blaznež - очумелый (vulg.) prismuknjen, ponorel, obseden
- acharné, e [ašarne] adjectif zagrizen, ogorčen; trdovraten, žilav; ves obseden, nor (à na), zagrizen (à v)
adversaire masculin, ennemi masculin, combat masculin zagrizen, ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj - daemoniacus 3 (gr. *δαιμονιακός) demonski, besji, hudičev: Eccl.; subst. daemoniacus -ī, m od hudiča obseden človek: Eccl.