Franja

čevljarsk|i (-a, -o) Schuster-, Schuhmacher- (pomočnik der Schustergeselle, vajenec der Schusterlehrling, delavnica die Schusterwerkstatt/Schuhmacherwerkstatt, industrija die Schuhindustrie, lepenka die Schuhpappe, obrt das Schusterhandwerk, smola das Schusterpech)
čevljarske klešče die Falzzange

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

industríja industry

obrt in industríja trade and industry
avtomobilska industríja car (ZDA automobile) industry
bazična industríja basic i.
bombažna industríja cotton i.
domača industríja home i., domestic i.
filmska industríja motionpicture i.
gradbena industríja building (ali construction) i.
kemična industríja chemical i.
ključna industríja key i.
kovinska industríja metal i.
lahka industríja light i.
lesna industríja timber i.
naftna industríja oil i.
oblačilna industríja clothing i., garment i.
predelovalna industríja processing i., manufacturing i.
premogovna industríja coal-mining
rudarska industríja mining i.
tekstilna industríja textile i.
težka industríja heavy i.
železna industríja iron i.
spremenitev vojne industríje v mirnodobsko reconversion

izvrševáti (dolžnost, službo) to perform, to exercise; to act as; to practise, to discharge

izvrševáti svoj poklic to pursue one's profession
izvrševáti svojo obrt to ply one's trade

ključavničarsk|i (-a, -o) Schlosser- (pomočnik der Schlossergeselle, vajenec der Schlosserlehrling, delavnica die Schlosserwerkstatt, obrt das Schlosserhandwerk, delo, izdelek die Schlosserarbeit)

krojáški tailor's, dressmaker's; of (ali used by) a tailor (ali dressmaker)

krojáška obrt, krojáško delo tailoring, dressmaking
opravljati krojáški poklic to work as a tailor (ali dressmaeker), to be a tailor

krojáški de tailleur

krojaška delavnica (obrt) atelier moški spol (métier moški spol) de tailleur (ali de couturière)
krojaški mojster (maître) tailleur moški spol
krojaški kostim (costume moški spol) tailleur moški spol

krojáški (-a -o) adj. di, del sarto; di moda:
krojaška delavnica sartoria; sartotecnica
krojaška kreda gessetto
krojaška lutka manichino
krojaška obrt sartoria
krojaški atelje salone di moda
krojaški likalnik ferro da stiro per sarti
krojaški vajenec, krojaška vajenka apprendista sarto, sartina
anat. krojaška mišica muscolo sartorio
krojaške škarje cesoia

krojáški

krojaška delavnica, obrt taller m, oficio m de sastre
krojaški mojster maestro m sastre
krojaški kostim vestido m (de) sastre

krznárski de fourreur

krznarska delavnica atelier moški spol de fourreur
krznarska obrt métier moški spol de la fourrure (ali de fourreur)

lončarsk|i (-a, -o) Töpfer- (izdelek die Töpferarbeit, izdelki množina Töpferwaren množina, glina die Töpfererde, der Töpferton, obrt das Töpferhandwerk)

lončárski de poterie, de potier

lončarska delavnica, obrt, lončarski izdelki poterie ženski spol
lončarska glina terre ženski spol à potier (ali à modeler)
lončarsko kolo, vreteno tour moški spol de potier
lončarska peč four ženski spol de potier

mal|i¹ (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
mala matura mittlere Reife
mali človek der kleine Mann
mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
mala vrata figurativno die Hintertür
po malem, z malim ➞ → malo

mizarsk|i (-a, -o) Tischler- (kotnik der Tischlerwinkel, mojster der Tischlermeister, delavnica die Tischlerwerkstatt, obrt das Tischlerhandwerk, delo die Tischlerarbeit)
mizarsko lepilo der Weißleim

mizárski joiner's

mizárska obrt joiner's trade
mizárska delavnica joiner's workshop

obrtnik samostalnik
(kdor vodi obrt) ▸ kisiparos, iparosPovezane iztočnice: samostojni obrtnik

opravlja|ti¹ (-m) opraviti (ständig, immer wieder) ➞ → opraviti; posle: durchführen, erledigen, betreiben; storitve: erbringen; plačilni promet: abwickeln
opravljati funkcijo ein Amt bekleiden/wahrnehmen (javno funkcijo ein öffentliches Amt bekleiden), ein Amt innehaben, amtieren
opravljati obrt ein Gewerbe ausüben/treiben
opravljati zakonodajno funkcijo die Gesetzgebung ausüben
dobro opravljati svoje delo seine Sache gut machen
funkcionar, ki opravlja funkcijo der Amtsträger, der amtierende (Vorsitzende …)
delavec, ki opravlja delo na domu der Heimarbeiter