Franja

hrbét dos moški spol , (gorski) crête ženski spol ; (konjski) croupe ženski spol

obrniti, pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
na hrbet pasti tomber à la renverse
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
srnin hrbet selle ženski spol de chevreuil

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

informácija (a piece of) information

informácije pl information; pravo investigation, inquiry
napačna informácija, napačne informácije misinformation
okence za informácije information desk, "enquiries"
dajati informácije to give information
dati napačne informácije to feed someone with false information
nimamo informácij o we have no information as to
nimam nobenih informácij, ali je odšel ali ne I have no information as to whether or not he has left
po mojih informácijah according to my information
za nadaljnje informácije se obrniti na for further information apply to (tajnika the secretary)
dobiti koristno informácijo to acquire useful information
dodatne informácije additional information
uskladiščenje informácij information storage

jádro (-a) n navt. vela:
odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
razviti jadro spiegare la vela
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
pren. razpeti jadra sciogliere le vele
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
skrajšati jadra terzarolare
dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
glavno jadro vela maestra
košno jadro vela di gabbia
križno jadro randa di mezzana
krmno jadro randa, controranda
latinsko jadro vela latina
sošno jadro vela aurica
vmesna jadra vele di straglio
vršno jadro velaccio

jávnost public

v jávnosti, za jávnost publicly
pred jávnostjo before the public
stik z jávnostjo public relations pl
obrniti se na jávnost to appeal to the public
izključiti jávnost pravo to exclude the public
jávnost se ne pusti prevarati s takimi obljubami the public is not (ali are not) to be deceived by such promises
prinesti v jávnost to bring before the public
priti v jávnost to become known
zasedati ob izključitvi jávnosti to meet behind closed doors (ali pravo in camera)

k² prep. (h pred k, g)

1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

koríst benefit, profit; good; advantage; use; behalf; arhaično avail; arhaično behoof; (porabnost) utility, use, usefulness

v koríst česa in favour of, on (ZDA in) behalf of
brez korísti useless, unprofitable, unproductive, fruitless, unavailing
v mojo koríst on my behalf
v koríst naše tvrdke for the benefit of our firm
kakšna koríst je od tega, da (če)... arhaično what boots it to...?
od tega ne bomo imeli nobene korísti we shall gain nothing by this
imeti koríst od to profit by, to benefit by, to derive (ali to realize, to have) profit from
materialna koríst material benefit
to je za tvojo koríst it is for your good (ali benefit)
je brez korísti it is of no avail (ali of no use)
brez korísti protestirati to protest without avail
obrniti (kaj) v svojo koríst to turn (something) to good account
on obrne vse v svojo koríst it is all grist to his mill
izvleči koríst iz česa to capitalize on something

krajcar moški spol (-ja …) der Kreuzer; figurativno der Pfennig
trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen
do krajcara obračunati: auf Heller und Pfennig

lévi -a, -o left, left-hand, (v grbu) sinister

skrajni lévi, -a, -o leftmost
na lévi, -a, -o on the left
na lévo to the left
z léve from the left
lévo od to the left of
na lévo! vojska left turn!
pogled na lévo! vojska eyes left!
druga ulica lévo the second turn to the left
lévi branilec, krilec šport left back, left half
léva stran ladje port
lévi napadalec, krilo šport outside left, left winger, left outside
na lévo, proti lévi leftward(s)
lévo kolo avta (v Angliji in drugih deželah, kjer vozijo po levi strani) near wheel of a car
hoditi po lévi strani to keep to the left
kreniti na lévo to turn left, to take the left-hand turning
obrniti se na lévo to turn left
z lévo nogo vstati (figurativno) to get up on the wrong side of the bed, to get out of bed (on) the wrong side

líst¹ (knjige, drevesa) leaf, pl leaves

líst papirja sheet of paper
cvetni líst petal
čašni líst botanika sepal
domovinski líst certificate of origin
krstni líst baptismal certificate, certificate of baptism
rojstni líst birth certificate
jedilni líst menu, bill of fare
lovski líst hunting- (ali shooting-)licence (ZDA license)
mrliški líst death certificate
naslovni líst title page
naročilni líst order bill
orožni líst licence to carry firearms, ZDA gun-license
potni líst passport
poročni líst marriage certificate, pogovorno marriage lines
pastirski líst religija pastoral (letter)
reklamni líst (letak) handbill
šaljiv líst comic paper
tovorni líst bill of lading (ladijski), bill of carriage
dostavni líst bill of delivery
uradni líst official gazette
nepopisan líst (figurativno) a blank sheet (of paper)
iztrgati, odtrgati líst to pull off a leaf
obrniti líst to turn over a leaf
vihati líst(e) v knjigi to turn down the corners of the leaves of a book, to make a book dog-eared

líst (-a) m

1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno

3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto

4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale

5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega

6. igre carte (del giocatore)

7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

8. tekst. liccio

9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo

manjš|i (-a, -o) majhen

1.
manjši od/kot kleiner, geringer als
za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
manjše zlo das kleinere Übel
izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen

2.
čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
vse manjši immer kleiner
vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner

3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig

4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
|
igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
priviti na manjšo jakost herunterschrauben
elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren

nadáljnji ultérieur, additionnel

brez nadaljnjega sans façon, sans plus, sûrement, sans autre forme de procès
do nadaljnjega jusqu'à nouvel ordre, jusqu'à plus ample informé, provisoirement
za nadaljnje informacije se obrniti na pour plus de (ali plus amples) renseignements s'adresser à

nadáljnji ulterior; adicional

do nadaljnjega hasta nuevo aviso, hasta nueva orden
to se lahko naredi brez nadaljnjega no hay inconveniente en hacerlo
v nadaljnjem en lo sucesivo; en adelante
za nadaljnje informacije se obrniti na para más informes dirigirse a

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

nase ( = na sebe) auf sich
vreči nase obleko: etwas überwerfen, in die Kleider fahren
naravnan nase selbstbezogen
naravnanost nase die Selbstbezogenheit
obrniti/potegniti nase auf sich ziehen
paziti nase sich schonen
opozoriti nase sich bemerkbar machen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen

naslov¹ moški spol (-a …) (adresa) die Anschrift, Postanschrift, die Adresse
telegrafski naslov Telegrammkurzanschrift, Telegrammadresse
(kontaktni Kontaktadresse, lažni Deckadresse, za primer nesreče Notadresse, počitniški Urlaubsadresse, Urlaubsanschrift, privatni Privatadresse)
nalepnica z naslovom die Aufklebeadresse
obesek z naslovom die Anhängeadresse
na naslov an die Adresse/ Anschrift, per Adresse
figurativno obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden

naslóv address, direction; title; (članka v časopisu) heading; (nadpis) superscription, inscription; (naziv) name, title, appellation

na naslóv (pri) (pismo) care of (krajšava: c/o)
obrniti se na napačen naslóv (figurativno, pogovorno) to come to the wrong shop
moj stalni naslóv je... my permanent address is...