Franja

pòdbrijati -jēm
1. obriti: podbrijati rutave popove
2. podbriti: podbrijati pozadi glave
3. ekspr. oklestiti: podbrijati stablo

priríti -ríjem obriti, dorovati: pririti do zidu

pròbrijati -jēm obriti: dakoni i misnici na vrhu glave malen krug probriju

sbarbare

A) v. tr. (pres. sbarbo)

1. izkoreniniti, izkoreninjati; izruvati

2. pren. izkoreniniti, izkoreninjati

3. obriti

4. ekst. posneti puh (s klobučevine)

B) ➞ sbarbarsi v. rifl. (pres. mi sbarbo) briti se

scheren¹ (schor, geschoren) striči, ostriči; den Bart: briti, obriti

zabrìjati zàbrijēm
1. obriti: zabrijani brkovi
2. ekspr. začeti briti: zabrije vjetruština

zbrȉjati -jēm
1. zbriti, obriti
2. odrezati: kad mu glavu pseću zbrijem

отбрить obriti; (pren.) na kratko odpraviti koga, zavezati jezik

побрить(ся) obriti (se)

поголи́ти -голю́ док., obríti obríjem dov.

prìbrijati se -jēm se malo se obriti

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rapare

A) v. tr. (pres. rapo) striči, briti na balin (lase)

B) ➞ raparsi v. rifl. (pres. mi rapo) ostriči, obriti se na balin

rasare, rasare

A) v. tr. (pres. raso, raso)

1. briti:
rasare a zero ostriči na balinec

2. zravnati:
rasare la siepe zravnati živo mejo

B) ➞ rasarsi v. rifl. (pres. mi raso) obriti se

rasieren briti/obriti (sich se); figurativ porazirati, zbrisati

side-burns [sáidbə:nz] samostalnik
množina, ameriško kratki zalizki, ki se nosijo pri obriti bradi

tonsure [tɔ́nšə]

1. samostalnik
striženje las; tonzuriranje
religija tonzura
figurativno posvetitev za duhovnika

2. prehodni glagol
religija ostriči, tonzurirati, obriti tonzuro na glavi

tonsured tonzuriran; ostrižen; plešast; duhovniški

добрить(ся) do kraja (se) obriti

barba¹ f

1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent

2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

3. veter. braducelj, kozji podbradek

4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine

5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)