Franja

prō-nūntiō -āre -āvī -ātum (prō in nūntiāre)

I.

1. naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), razglasiti (razglašati), povedati (govoriti), izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): haec a me sincere pronuntiantur C., ea pro me ipso pronuntio Ci., quae Litavicus pronuntiaverat, multitudini exponunt C., ut ipse in cohortandis militibus pronuntiaverat C. je bil izrekel; z ACI: alius capta (sc. esse) iam castra pronuntiat C. kriči; z odvisnim vprašalnim stavkom: si pronuntiasset, quo iter esset facturus N.

2. poročati, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti), pripovedovati: quibus ex regionibus veniant, pronuntiare cogunt (sc. viatores) C., dolore prohibeor pronuntiare, quae gesta sunt C.

3. occ.
a) predavati, na pamet (naizust) povedati (govoriti), recitirati, deklamirati, podajati, izvajati: Corn., Q., Plin. iun., Gell., quae tradebantur, excellenter pronuntiabat N., summa voce versus multos uno spiritu Ci., memoriter multa Ci., poëmata N.; (o gledaliških igralcih) obnašati se, gibati (premikati) se, ob kretnjah (gestah) recitirati, gestikulirati: Varr., Plin. idr.
b) po naglasu izgovarjati (izrekati), naglaš(ev)ati: syllabam productius latiusque Gell., litteram i tractim Gell. —

II.

1. javno oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), objaviti (objavljati), oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): praecones victorum nomina magna voce pronuntiant Ci., pronuntiari iubent praeconibus circummissis C., praeco te illo honore affici pronuntiavit Ci., leges Ci. da so zakonski predlogi sprejeti, sprejetje zakonskih predlogov, per praeconem senatus consultum Suet. dati prebrati; z dvojnim acc.: aliquem praetorem L. proglasiti (razglasiti) za pretorja.

2. occ.
a) kot voj. t.t. izdati ukaz (povelje), (za)ukazati, veleti, napovedati (napovedovati); s finalnim stavkom: Ambiorix pronuntiari iubet, ut procul tela coniciant C., duces pronuntiari iusserunt, ne quis ab loco discederet C., pronuntiatum, ne quis violaretur L.; z ACI: pronuntiatur prima luce ituros C.; z acc. rei: iter L., proelium in posterum diem L., signum Hirt. naznaniti.
b) javno obljubiti (obljubljati), javno obetati: pecuniam pro reo Ci., populo munus Suet., nummos in tribus Ci. ali tribubus vocatis Sen. ph., nummos de suo per centurias Suet., praedam Cu., vocatis ad contionem (sc. militibus) certa praemia L., militibus donativum Suet.
c) (o konzulu) v senatu izrečena mnenja in imena tistih, ki so jih izrekli, pred glasovanjem povzemajoč (povzemaje) naznaniti (naznanjati), ponoviti (ponavljati): Lentulus (sc. consul) sententiam Calidii pronuntiaturum se omnino negavit C., cum sententia prima Bibuli pronuntiata esset, ut … , secunda Hortensii, ut … Ci.
d) kot jur. t.t. α) (o sodniku) izreči (izrekati) (raz)sodbo (razsodilo), razsoditi (razsojati), odločiti (odloč(ev)ati): Plin. iun., Q., Sen. rh., Gell., Icti. idr., graviorem sententiam C., rex cognitā causā pronuntiavit (z ACI) Cu., de sella ac tribunali pronuntiat sese nomen recepturum Ci., pronuntiari ad bestias Tert. biti obsojen na borbo z zvermi, protectores pronuntiati vertere solum exsilio Amm. obsojeni na pregnanstvo (izgnanstvo). β) s sodniškim izrekom proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga ali kaj za kaj: uxorem ingenuam et civem Romanam recuperatorio iudicio pronuntiatam Suet., si quis praeiudicio pronuntietur esse libertus Icti., testamentum pronuntiatum falsum Icti. γ) kaj po pogodbi ali oporoki izreči (izrekati), določiti (določ(ev)ati), postaviti (postavljati): conditionem Icti., plures heredes Icti. imenovati. δ) pri prodaji povedati ali naznaniti napake (hibe), ki jih ima v prodajo postavljena stvar, ali služnosti, ki jim je podvržena: cum in vendendo rem eam scisset et non pronuntiasset Ci., qui mancipia vendunt, certiores faciant emptores, quid morbi vitiique cuique sit … ; eaque omnia, cum mancipia veneunt, palam recte pronuntianto Edictum aedile ap. Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt. pf. prōnūntiātum -ī, n

1. kot log. t.t. rek, (osnovno) načelo, princip, aksiom = gr. ἀξίωμα: omne pronuntiatum (sic enim mihi in praesentia occurrit ut appellarem ἀξίωμα utar post alio, si invenero melius) — id ergo est pronuntiatum, quod est verum aut falsum Ci.

2. kot jur. t.t. sodniški izrek, razsodba, razsodilo: G.

purtá port

I. vt.

1. nositi, nesti, prenašati

2. imeti pri/na sebi

II. vr. vesti se, obnašati se

quit² [kwit]

1. prehodni glagol
odpovedati se čemu, odreči se, opustiti, umakniti se
ameriško prenehati s čim; zapustiti, oditi (he quit(ted) Paris)
poravnati, plačati (dolg)
arhaično (to quit o.s.) vesti se, obnašati se
arhaično osvoboditi (to quit o.s. of osvoboditi se, rešiti se česa)
poetično poplačati (to quit love with hate poplačati ljubezen s sovraštvom)

2. neprehodni glagol
prenehati; oditi

to get notice to quit dobiti odpoved
to give notice to quit dati odpoved
to quit hold of izpustiti kaj iz rok
quit grumbling! nehaj godrnjati!
quit that! prenehaj že s tem!
the death quits all scores smrt vse izravna
arhaično quit you like men! obnašajte se kakor možje!

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

tractō -āre -āvī -ātum (frequ. k trahere)

I. (pesn.) (okoli) vleči (vlačiti): qui te sic tractavere Enn. ap. Macr., hospita tractata et ludificata Pl., tractisque comis antistita Phoebi O., nam si in morte malumst malis morsuque ferarum tractari Lucr.; pren.: quae (sc. persona) minime in iudiciis tractata est Ci. —

II.

1. (o)tipati (otipavati, otipovati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se, (z)grabiti: quae gustamus, olfacimus, tractamus, audimus Ci., cera tractata pollice O. zgneten, manu (manibus) tractare aliquid Pl., Ci. fr., puer unctis tractavit manibus calicem H. je z(a)grabil, prijel, tractare aut movere tintinnabulum Pl.; pesn.: ignarus sua se tractare pericula O. da se igra s svojo pogubo, fila lyrae O. ubirati, res igni Lucr.

2. occ. v rokah imeti, rokovati s čim, ukvarjati se, pečati se, ravnati s čim, delati s čim, rabiti, uporabljati, obdelovati itd.: gubernacula Ci. imeti krmilo v rokah, krmariti, tela L. sukati (vihteti) orožje, ravnati z orožjem, arma Ci. idr. nositi, ferrum Iust., terram Lucr., agrum Col., verba vetera Q. rabiti, uporabljati.
a) voditi, usmerjati, ravnati kaj, upravljati, skrbeti za kaj, imeti kaj na skrbi: pecuniam publicam tu tractabas Ci., bibliothecam Ci., animos Ci. vplivati na … , causas amicorum tractare atque agere Ci. zastopati, rem publicam S., bellum L., tractare regnum T., suam rem minus caute et cogitate Pl., vitam honeste Corn. ali more ferarum Lucr. živeti; secundas partes H. igrati drugo vlogo, alicuius personam in scenā praeclare Ci. ali Atreum Ci. igrati, upodobiti (upodabljati), prikazati (prikazovati).
b) ravnati s kom, vesti se, obnašati se do koga, imeti odnos do koga: aliquem aspere, honorificentius, honorificantissime Ci., ego te, ut merita es de me, tractare exsequar Pl., placidius plebem S., non tractabo ut consulem Ci., pater parum pie tractatus a filio Ci., paulo benignius te tractare voles H. streči (goditi) si; occ. refl. vesti se, obnašati se, držati se: ita me in re publica tractabo Ci.
c) v roko (roke) vzeti (jemati), opravljati, vršiti: tractant fabrilia fabri H., pauca admodum vi tractata T. le malokdaj se je postopalo nasilno; occ. α) obravnavati, razvi(ja)ti, razpravljati, pretres(a)ti, govoriti o čem, diskutirati, premišljevati, razmišljati: definitionem Ci., cum eum locum tractare coepero Ci., vitam hominum Ci., res tragicas comice Ci., partem philosophiae Ci., consilia L., preces T., haec copiose Q., de aliquā re Q.; z odvisnim vprašanjem: Amm. idr., ille … tractare proeliorum vias et quae sibi tertium iam annum belligeranti saeva vel prospera evenissent T., cum tractaret, quinam adipisci principem locum suffecturi abnuerent aut impares vellent T.; abs. = razlagati Sv. pismo: Prud. β) dogovarjati se glede česa, pogajati se za kaj, o čem, glede česa: tractatae (sc. inter reges) condiciones amicitiae L., pacis condiciones C., L.; tudi: tractare de condicionibus N., cum aliquo de negotiis ad frequentem senatum referendis Suet., eam rem, super quā tractavissent Gell.

treat² [tri:t] prehodni glagol
ravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen)
kemija delovati na; smatrati (as za, kot)
(po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu)
politika, zgodovina skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"
neprehodni glagol
dogovarjati se (about o, with z)
pogajati se; manipulirati, ravnati (of z)
razpravljati, govoriti, pisati (of o)
plačevati za zapitek, pijačo itd.

to treat s.o. brutally brutalno ravnati s kom
to treat o.s. to gostiti se z
he treated me to a good dinner pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjo
to treat s.o. for caneer zdraviti koga zaradi raka
to treat s.o. like a lord kraljevsko koga pogostiti
to treat o.s. to a bottl of champagne privoščiti si buteljko šampanjca
this book treats of an interesting topic ta knjiga obravnava zanimivo témo
he treated my words as a joke smatral je moje besede za šalo
as we treat others, we must expect to be treated kakor mi z drugimi, tako oni z nami
it is my turn to treat jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.)
he is being treated for nervous depression zdravijo ga zaradi živčne depresije

verhalten^*1

1. (zurückhalten) zadrževati, zadržati; ([stehenbleiben] stehen bleiben) obstati

2. sich verhalten (sich benehmen, handeln) vesti se, ravnati, obnašati se; eine Sache: biti v (določenem) odnosu (zu do); Größe: biti v razmerju do (A verhält sich zu B wie X zu Y A je v (enakem) razmerju do B kot X do Y); (sein) biti (sich ruhig/anders verhalten biti miren/drugačen); (beschaffen sein) biti tak, biti tako (s čim) (die Sache verhält sich so s stvarjo je tako, stvar je taka)

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

пово́дитися -джуся недок., vêsti se vêdem se nedov., obnášati se -am se nedov.

bikòvati bìkujēm vulg. živeti, obnašati se kot bik

huligániti -ígānīm vesti se, obnašati se kot huligan

madreggiare v. intr. (pres. madreggio) biti podoben materi, obnašati se kot mati

virginor -ārī (virgō) po deviško vesti se, obnašati se kot devica: Tert.

woman² [wúmən] prehodni glagol
postaviti ženske (v obrat itd.)
zastarelo oženiti (koga); pomehkužiti
neprehodni glagol
igrati žensko vlogo, obnašati se kot ženska

сумасшествовать obnašati se kot norec

age¹ [eidž] samostalnik
starost; vek, era, čas; polnoletnost

sleng to act (ali be) one's age obnašati se svoji starosti primerno
at the age of v starosti
at this age dandanes
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici
to come of age postati polnoleten
age of discretion doba duševne zrelosti
down the ages cela stoletja
age of fishes geologija devon
age group starostna skupina
geologija the Ice Age ledena doba
Middle (ali Dark) Ages srednji vek
he is my age je moje starosti
of age polnoleten
old age starost
old age pension starostna pokojnina
over age prestar
tender age nežna starost, zgodnja mladost
under age mladoleten
what age are you? koliko si star?

arare v. tr. (pres. aro)

1. orati:
arare un campo orati njivo
arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno

2. pren. knjižno pluti:
arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega

asino

A) m

1. zool. osel (Equus asinus)

2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
asino risalito obogateli kmetavzar
PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

B) agg. redko neveden, neotesan, bedast

aufführen

1. uprizoriti, uprizarjati, izvesti, prikazati

2. ein Gebäude, ein Gerüst: postaviti, zgraditi; graditi

3. Namen, Zahlen: navajati, navesti

4. sich aufführen obnašati se, vesti se

bedak samostalnik
(neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszűPodatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
"Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.