Franja

višinska oblika ženski spol rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija die Höhenform, Hochlandform

vljudnostna oblika stalna zveza
jezikoslovje (o nagovoru) ▸ udvariassági forma

zložena glagolska oblika stalna zveza
jezikoslovje (o glagolu) ▸ összetett igealak

značilna oblika ženski spol die Leitform

architecture [-tɛktür] féminin arhitektura; stavbarstvo; struktura, oblika

architecture de paysage pejsažna arhitektura
architecture utilitaire utilitarna arhitektura

Ausbildung, die,

1. izobrazba; izobraževanje, šolanje; (Lehre) uk, von Rekruten: urjenje, in der Ausbildung stehen učiti se

2. (Ausformung) izoblikovanje, eines Gefühls: razvijanje

3. Technik izoblikovanost, oblika; Biologie zgradba, razvitost

Ausgestaltung, die, (-, -en) oblika; oblikovanje, izoblikovanje; Tierkunde des Organismus: izgradnja

Bauform, die, Technik izvedba, Geologie oblika

cast² [ka:st] samostalnik
met, metanje; litje, odlitek; vrsta, oblika; zasedba (vlog); tveganje; štetje; vzorec; izraz (obraza); prelivanje barv, odtenek; trnek z vabo

men of our cast ljudje naše vrste
to have a cast in one's eye škiliti
cast of fortune slučaj, naključje
it has a green cast vleče na zeleno

configuration [kənfigjuréišən] samostalnik
zunanja podoba, oblika, obris; načrt; lega, položaj (zvezd)

configuration [kɔ̃figürasjɔ̃] féminin (zunanja) oblika, izoblikovanost, konfiguracija; astronomie konstelacija, lega, položaj nebesnih teles

configuration d'un pays konfiguracija neke dežele

configurazione f

1. oblikovanje, oblika

2. geogr. konfiguracija, videz

3. astr. konfiguracija, lega, položaj (nebesnih teles)

conformación ženski spol oblikovanje, oblika; ustroj, telesni sestav

vicio de conformación telesna hiba

conformáţie -i f izoblikovanost, oblika

cōnfōrmātiō -ōnis, f (cōnfōrmāre)

I. primerno oblikovanje, izobrazba, tvorba, tvor, lik, oblika: Veg., quae conformatio lineamentorum humanā est pulchrior? Ci., c. et figura totius oris et corporis Ci., c. membrorum, animi et corpore Ci., theatri Vitr. —

II. pren.

1. sestava, skladanje, sklad; z objektnim gen.: verborum Ci. pravšnja razporeditev besed, vocis Ci. pravilno naglaševanje; s subjektnim gen.: ratio quaedam conformatioque doctrinae Ci. urejena izobrazba.

2. occ.
a) fil. c. animi predstava, misel, pojem: Ci.; enako tudi samo conformatio: conformatio, quam nationem voco Ci.
b) ret. α) (z dopolnilom v gen. = sententiarum, verborum, orationis) govorna podoba: conformationes sententiarum Ci. ali verborum ac sententiarum Q., c. orationis Q.; brez dopolnila: figura, sicut nomine ipso patet, conformatio quaedam a communi et primum se offerente ratione Q. β) = prozopopeja: Corn., Prisc.

conformation [kɔnfɔ:méišən] samostalnik (to)
prilagoditev, skladnost; oblika, struktura, ustroj; podreditev, podrejenost, odvisnost; strinjanje, soglasnost

conformation [-sjɔ̃] féminin izoblikovanost, oblika

vice masculin de conformation telesna hiba

conformazione f oblika; zgradba

Darreichungsform, die, einer Arznei: oblika

dēfēnsiō -ōnis, f (dēfendere)

I. voj. branitev, obramba: a defensione desistere C., omnia ad defensionem parare C.; z objektnim gen.: d. castrorum, urbium C., ad defensionem patriae regem suum … arcessere Iust.

— II. pren.

1. obramba, varstvo, zaščita: fortunarum, officii mei, salutis meae, miserorum (zatiranih) Ci., hominis custodiam defensionemque provinciae habetis Ci. način, kako je mož pazil na varstvo in obrambo province, d. contra vim Ci.

2. zagovarjanje (zagovor), zastopanje (pred sodniki): haec non potius accusatio quam defensio est existimanda Ci., crimini defensio quaeritur Ci., dare (odrediti, ukazati) defensionem alicui rei Ci. (toda: dare [dovoliti] nullam defensionem Suet.), defensionem alicuius (alicuius rei) suscipere Ci., id ad suam defensionem affere Ci., defensionem patefacere alicui Ci. utreti komu pot do zagovarjanja, in eo iudicio defensionem non habere Ci. ne moči se opravičiti, defensionem contra crimen in legitimis iudiciis non habere Ci., obscurare (zatemniti) defensiones Ci.; s subjektnim gen.: d. eius Ci., sine defensione oratoris Ci.; z objektnim gen.: tu mihi Cornelii defensionem obicis Ci., d. illorum T.; poseb. odbijanje, odvračanje, zavračanje česa ali obdolžitve (obtožbe) česa, branitev (obramba) zoper obdolžitve (obtožbe) česa: d. criminis (obdolžitve) Ci., defensiones stuprorum Ci., d. sceleris Iust.

3. met. obrambni govor, zagovorniški govor, zagovor, obrambni spis, apologija: iisdem paene verbis, quibus edita est, eam pro Cornelio defensionem peroratam N. fr., defensionem causae suae scribere Ci., alicui legere defensionem Demosthenis Plin., defensionem alicui scriptam offere (ponuditi) Q., Ciceronis defensionem adversus Asinii Galli libros satis eruditam componere Suet., accipere (poslušati) defensionem truci vultu T.

4. način, oblika ali razlog zagovarjanja (zagovora), branilo: honestissima d. Ci., magnifica et praeclara eius Ci., d. haec perditissima Ci., defensione illa uti Ci., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., probare hanc defensionem Ci. razlog zagovora, d. causarum ignobilis (namreč kot obrt) Amm.

5. jur.
a) zahtevanje, prisvajanje (prisvojitev) kake pravice: Cod. I.
b) sodno preiskovanje kakega zločina: mortis Ulp. (Dig.).