rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten
to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela
sbiadito agg.
1. obledel, zbledel
2. pren. odcvetel; bled, medel:
bellezza sbiadita odcvetela lepota
scolorito agg. obledel, bled
slavato agg.
1. bled, obledel
2. pren. medel
smōrto agg.
1. obledel, bled
2. pren. medel
verblichen obledel; Mensch: pokojni, rajni
блёклый obledel, vel, prsten
жухлый izsušen, zgrbančen (koža); obledel (barva), preperel (list)
збля́клий прикм., obledèl prid.
злиня́лий прикм., obledèl prid.
линялый obledel; ogoljen, olevljen
пожухлый obledel (barva), ovenel (cvet)
порыжелый porjavel, obledel
fruste [früst] adjectif obrabljen, odrgnjen; že nečitljiv, zabrisan, skoraj obledel; neobdelan; skažen, pokvarjen; figuré grob, neizkušen; médecine nerazvit
fugace [fügas] adjectif bežen, hitro minljiv, kratkotrajen, kratek; hitro obledel (barva)
souvenir masculin fugace bežen spomin
shop-soiled [šɔ́psɔild] pridevnik
obledel ali umazan zaradi razstavljanja v izložbi (v trgovini) (o blagu)
bled [é] (-a, -o) bleich; [blaß] blass (tudi figurativno); (obledel) [verblaßt] verblasst; (šibek, slaboten) matt; (šibek, brezkrven) blutleer
bled kot kreda kreidebleich
bled kot smrt [leichenblaß] leichenblass, [totenblaß] totenblass
bled kot zid käsebleich, wachsbleich
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
bled žarek upanja der Hoffnungsschimmer
color, st.lat. colōs, -ōris, m
1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.
2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.
3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.