Franja

intonacare v. tr. (pres. intōnaco)

1. gradb. ometati, ometavati

2. ekst. obložiti, oblegati; prevleči; pren. šalj. šminkati, pudrati

invest [invést]

1. prehodni glagol
obleči, odeti (with s, z; in v)
ogrniti, obdati; okititi, okrasiti (with)
vojska obkoliti, oblegati; podeliti (službo, pooblastilo itd.); umestiti (with)

2. neprehodni glagol
ekonomija investirati, vložiti denar v kaj (in)

leaguer [lí:gə]

1. samostalnik
član lige, ligaš
arhaično vojaški tabor, obleganje

2. prehodni glagol
oblegati

ob-sidēo -ēre -sēdī -sessum (ob in sedēre)

I. intr. kje sedeti, zadrževati se, muditi se: servi ne obsideant Pl. (Poen. prol.), o. domi Ter., in limine Val. Fl. —

II. trans.

1. ob, na čem, pred čim sedeti, stati, muditi se, zadrževati se, bivati: Sil., aram Pl., rana stagna obsident Plin., pollo, qui umbilicum terrarum obsides Poeta ap. Ci. ki prebivaš v središču Zemlje.

2. kaj zajeto (za)držati, imeti, pod stražo imeti, (za)stražiti, oblegati, obstopiti (obstopati), obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti (z vojsko): S., Iuv., Vell., Aur. idr., vias Ci., itinera Cu., omnes aditūs Iust., Ci., milites ab hostibus obsidebantur N., urbs diu obsessa Cu., Capua obsidebatur (oblegati) acrius quam oppugnabatur (naskakovati); tako tudi: consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L., totam Italiam suis opibus obsidere atque occupare Ci.; occ. držati v obsednem stanju: Dionysius arcem munierat ad urbem obsidendam N.

3. metaf.
a) zasesti (zasedati), zaje(ma)ti, zavze(ma)ti, imeti v oblasti, v posesti: Aur., corporibus omnis obsidetur locus Ci., obsidet aequor Atlas Sil., tellus obsessa colono Tib., palus obsessa salictis O. = obsajeno z vrbovjem; pren. = zavze(ma)ti, prevze(ma)ti: cum obsideri aures a fratre cerneret L. ko je gledal, kako ga brat kar naprej mori (gluši, nadleguje), o. animum alicuius Iust., feras mentes ira obsidet Petr., (sc. auditor) ab oratore iam obsessus est Ci. je že ves prevzet.
b) prežati na kaj, paziti na kaj, zalezovati koga, kaj, čakati na priložnost za kaj: rostra Ci., stuprum Ci. na priložnost za ljubezensko doživetje.
c) zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), stisniti (stiskati): fauces obsessae V. zoženo, oteklo, obsessum frigore corpus O. od mraza prevzeto, premraženo, tribunatus obsessus Ci. utesnjen = omejen, zavrt, oviran, omnibus rebus obsessi C. v vseh pogledih pod pritiskom, pectora tantis obsessa malis Sen. tr.

oppugnare v. tr. (pres. oppugno)

1. napasti, napadati; oblegati; naskakovati

2. pren. izpodbijati

op-pūgnō¹ -āre -āvī -ātum (ob in pugnāre)

1. boriti (bojevati) se zoper koga: quorum acerrimo concursu cum magnam partem diei esset oppugnatum N. so se bojevali drug proti drugemu (po nekaterih izdajah esset pugnatum).

2. kot voj. t.t. (naspr. defendere) naskočiti (naskakovati), (naskakovaje) oblegati, navaliti (navaljevati) na, pritisniti (pritiskati) na (mesto, trdnjavo idr.), napasti (napadati): consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L. (prim. oppugnatio), o. urbem non coronā, sed operibus L., oppidum Ci. ep., castellum Iust., castra, locum munitum C., Spartam, Chium (mesto) N.; pa tudi: Aegyptum N. ali Macedoniam L. napasti, udariti na; abs.: ut una semper pars (sc. exercitūs) … oppugnaret L. nadaljevati naskakovanje (obleganje); pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.

3. metaf. koga (kaj) napasti (napadati), pestiti, spodbi(ja)ti, nasprotovati, boriti se zoper koga (kaj): clandestinis consiliis nos oppugnant Ci., aliquem aperte pecuniā Ci., rem Ci., aequitatem verbis Ci.

Opomba: Star. inf. pf. oppugnassere: Pl.

opsadívati -sàdujēm
1. oblegati: opsadivati varoš
2. obsajati: opsadivati drveće oko jezera

opsjédati òpsjēdām, òpsjedati -ām (ijek.), opsédati òpsēdām, òpsedati -ām (ek.) oblegati

podsjédati pòdsjēdām, pòdsjedati -ām (ijek.), podsédati pòdsēdām, pòdsedati -ām (ek.) oblegati: podsjedati tvrdavu

siege [si:dž]

1. samostalnik
vojska obleganje
figurativno juriš
figurativno zmehčanje
figurativno preskus moči
tehnično delovna miza
arhaično sedež
arhaično rang

men of royal siege možje kraljevskega ranga
state of siege obsedno stanje
to lay the siege to oblegati (mesto); figurativno jurišati na (kaj)
to push the siege odločno nadaljevati obleganje
to raise the siege (of) prenehati z obleganjem

2. prehodni glagol
arhaično oblegati

sitiar vojska oblegati; obkoliti, obdati; figurativno nadlegovati, vsiljevati se komu

sitiar por hambre izstradati; koga s silo do česa pripraviti

блокировать blokirati, zapreti, oblegati

облегать, облечь ovi(ja)ti; pokri(va)ti; (voj.) obkoljevati, obkoliti, obda(ja)ti; oblegati; tesno se prilegati (obleka);
плотно облегающий tesno se prilegajoč

обляга́ти -га́ю недок., oblégati -am nedov.

осаждать, осадить

1. oblegati; obkoljevati, obkoliti; preobremenjevati, preobremeniti (z delom);

2. usedati se, usesti se (gošča)

bestürmen napadati, jurišati na; mit Bitten: oblegati z

circumsīdō -ere sovražno sesti okoli; occ. obkoliti, začeti oblegati: oppidum S., urbem, Plistiam, socios Romanorum L., regem urbemque T.

pòdsjednuti -nēm (ijek.), pòdsednuti -nēm (ek.) začeti oblegati: Turci podsjednuše Siget

pòdsjesti -dnēm (ijek.), pòdsesti -dnēm (ek.)
1. začeti oblegati: podsjesti neprijateljski grad
2. trdo prijeti, trdo priviti koga: podsjesti koga; podsjeo me kao rdav komšija

assēdio m (pl. -di) obleganje, blokada (tudi pren.):
porre l'assedio (a) oblegati
cingere d'assedio oblegati
togliere l'assedio prekiniti obleganje
assedio economico gospodarska blokada
stato d'assedio obsedno stanje