Franja

hmélj botanika (rastlina) hop, (plod) hops pl

obirač hmélja hop-picker, hopper
obiranje hmélja hopping, hoppicking
stroj za obiranje hmélja hop-picker
sušilnica hmélja hop kiln, oast, (stavba) oasthouse
obirati hmélj to pick hops, to go hop-picking
dodati pivu hmélj to flavour with hops, to hop

hmélj (-a) m bot., agr. luppolo (Humulus lupulus):
obirati, pridelovati, sušiti hmelj raccogliere, coltivare, essiccare il luppolo
sušilnica za hmelj essiccatoio per il luppolo

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

kóst bone

do kósti to the bone
lična kóst cheek-bone
ribja kóst fish bone
slonova kóst ivory
kóst z mozgom a marrowbone
mehčanje kósti medicina rickets pl (s konstr. v sg), softening of bones, rachitis
brez kósti without bones, boneless
moker do kósti soaked to the skin, wet through
do kósti premražen frozen (ali chilled) to the marrow
kóst glodati to pick a bone
sama kóst in koža ga je he is nothing but skin and bone, he is a bag of bones
obirati kósti to bone
kósti mu lahkó prešteješ you can count his bones
spremeniti se v kóst to ossify
ni mesa brez kósti (figurativno) every rose has its thorn
močnih kósti big-boned

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

obrati (obêrem) obirati

1. sadje, grozdje, fižol ipd.: pflücken, ernten, abernten, sadje, grozdičje: pflücken, abpflücken; jagode: ablesen, abzupfen; (osmukati) abrebeln

2. gosenice, hrošče: absuchen

3. vse trgovine, gostilne ipd.: abklappern

4. za denar: ausnehmen, avstrijsko tudi: ausbeuteln

5.
figurativno obrati do kosti z opravljanjem: durchnehmen, durchhecheln

obráti (obêrem) perf. glej obirati | obrati

sád (-ú) m

1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
užitni sadovi frutta commestibile
sad zemlje raccolto

2. pren. frutto, risultato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
PREGOVORI:
drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero

sádje fruit

koščičasto sádje stone fruit, drupe
vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
kuhano sádje stewed fruit
mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
posušeno sádje dried fruit
dehidrirano sádje dehydrated fruit
kandirano sádje candied fruit
južno sádje citrus fruit
špalirsko sádje wall fruit
zimsko sádje winter fruit
nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
uvoženo sádje imported fruit
stiskalnica za sádje fruit press
sušilnica za sádje fruit kiln
trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
obirati sádje to pick fruit

sádje (-a) n frutta:
obirati, prebirati sadje cogliere la frutta, fare la cernita della frutta
gajbica za sadje cassetta di, per la frutta
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje cella frigorifera, pressa, essiccatore per la frutta
jesensko, poletno, zgodnje sadje frutta autunnale, estiva, primaticcia
južno sadje frutta tropicale; agrumi
lupinasto sadje frutta con guscio
suho sadje frutta secca
kandirano sadje candita, frutta candita, canditi

sliva samostalnik
1. (plod) ▸ szilvaSopomenke: cibora
Povezane iztočnice: suhe slive

2. Prunus domestica (drevo) ▸ szilva, szilvafaSopomenke: cibora

3. (o barvi) ▸ szilva

tobák (-a) m

1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco

2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco

uš¹ ženski spol (-i …) die Laus
poln uši verlaust
obirati uši lausen
zatiranje uši die Entlausung
zatirati/zatreti uši entlausen
| figurativno človek: das Ekel, das Miststück
figurativno jesti kot uš ein Loch im Magen haben

úš pou moški spol, popularno toto moški spol

uši iskati, obirati épouiller, chercher les poux à quelqu'un
listna uš puceron moški spol
trtna uš phylloxéra moški spol

úš (-í) f

1. zool. pidocchio, pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus);
uši grizejo i pidocchi pungono
imeti uši avere i pidocchi
obirati, odpravljati, uničevati uši pulirsi dei pidocchi, spidocchiarsi
imeti denarja kot berač uši avere soldi a palate
saj ga bodo uši pojedle è pieno di pidocchi
v zaporu rediti uši stare in prigione a farsi mangiare dai pidocchi
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
listna uš pidocchio delle piante, afide (Curculionidae); pidocchio della carpa (Argulus foliaceus); pidocchio del pube (Phthirus pubis), piattola

2. pren. pidocchio, uomo spilorcio, sfruttatore