Franja

pólje champ moški spol ; (kraško) poljé moški spol ; (na šahovnici) case ženski spol d'échiquier

polje slave champ d'honneur
bojno polje champ de bataille
delovno polje champ d'action
magnetno polje (fizika) champ magnétique
minsko polje (vojaško) champ de mines
repno polje champ de (bette)raves, ravière ženski spol
riževo polje rizière ženski spol
servisno polje (tenis) zone ženski spol des renvois, carré moški spol de service
strelno polje champ de tir
vidno polje champ visuel
žitno polje champ de blé (ali de céréales)
iti po bližnjicah, teči čez polje couper, courir à travers champs
obdelovati polje cultiver la terre (ali les champs)
na odprtem polju, sredi polja en plein champ, en pleine (ali rase) campagne

pólje (-a) n

1. agr. campo:
obdelovati polje lavorare il campo
koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
riževa polja risaie

2. campagna, piana, pianura, agro:
geogr. Kampanjsko polje Agro Campano

3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella

4. petr. campo, zona:
diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
naftno polje campo petrolifero

5. (podlaga) campo:
rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco

6. fiz., mat. campo:
električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico

7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
voj. bojno polje campo di battaglia
geogr. kraško polje polje carsico
voj. minsko polje campo minato
očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
mont. odkopno polje campo di estrazione
agr. poskusno polje campo sperimentale
lingv. semantično polje campo semantico
fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
med. vidno polje campo visivo
teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
fiz. vektorsko polje campo vettoriale
psih. vzgojno polje campo educativo

pólje campo m ; fig (področje) campo m de actividad, dominio m

ledeniško (minsko, vidno) polje campo m de ventisquero (minado, visual)
riževo polje arrozal m
žitno polje campo de trigo (ali de cereales), trigal m
šahovsko polje escaque m, casilla f
na polju časti en el campo del honor
obdelovati polje cultivar el campo
klatiti se po poljih (re)correr el campo

preneha|ti [é] (-m)

1. enden, aufhören; (popustiti) abklingen; (ugasniti) pravica: erlöschen

2. s čim: aufhören mit/zu, (etwas) beenden; s plačili, proizvodnjo, kajenjem: (opustiti) (etwas) einstellen
prenehati dajati zdravila, droge: entziehen
prenehati delovati außer Tätigkeit treten, zdravilo: nicht mehr wirken
prenehati deževati zu regnen aufhoren, ausregnen
agronomija in vrtnarstvo prenehati obdelovati njivo: brachlegen
prenehati poizvedovati die Ermittlungen einstellen
prenehati veljati zakon, predpis: außer Kraft treten
prenehati vreti ausgären

sadovnjak samostalnik
(o nasadu sadnega drevja) ▸ gyümölcsös, gyümölcsöskertTraktor je namenjen za delo v vinogradih in sadovnjakih. ▸ A traktort szőlőkben és gyümölcsösökben végzett munkára tervezték.
Označili bodo rastlinske vrste in zasadili sadovnjak na južnem robu gozdne meje. ▸ Megjelölik a fajtákat és az erdőhatár déli peremén gyümölcsöst ültetnek.

stêklo (-a) n vetro:
obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
češko steklo vetro di Boemia
jensko steklo cristallo, vetro di Jena
laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
matirano steklo vetro smerigliato
navadno steklo vetro comune
okensko steklo vetro da, per finestre
optično steklo vetro ottico, vetri ottici
ornamentalno steklo vetri artistici
avt. vetrobransko steklo parabrezza
pleksi steklo plexiglas
plosko (ravno)
steklo vetro piano
svinčevo steklo vetro al piombo
rusko steklo (muskovit) muscovita
topno steklo vetro solubile
varnostno steklo vetro di sicurezza
votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
zeleno steklo vetro da bottiglia
žično steklo vetro armato, retinato

strôjno adv. meccanicamente, a macchina:
strojno obdelovati lavorare meccanicamente

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

vŕt (-a) m

1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
angleški vrt giardino all'inglese
botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
sadni vrt frutteto

2. giardino:
grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
vatikanski vrtovi i giardini vaticani
božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero

3. gost. giardino:
restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
zimski vrt giardino d'inverno
hist. viseči vrtovi giardini pensili

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)