Franja

absuchen preiskati, preiskovati; (ablesen) Zecken, Raupen: obirati, obrati

abzupfen obirati, obrati

abzwieseln obirati (z obiralnikom)

brȁti bȅrēm, oni bȅrū, vel. bèri, brâh brâše in bȅrijāh -āše in bȅrāh -āše; brȁh brȃ, bȅrūći, brȁo brála, brȃn -a
1. brati, obirati, trgati; brati voće, grožđe, cvijeće, cveće, kukuruz
2. nabirati; pčele beru med na cvijeću
3. prejemati: brati plaću
4. držati: zlatna kupa bere deset oka
5. brati lovorike ekspr. dosegati uspehe; ne brati brigu ne se brigati za kaj

brechen (brach, hat gebrochen) transitiv

1. lomiti (durchbrechen) zlomiti, prelomiti

2. Technik (zerkleinern) drobiti;

3. (erbrechen) bruhati, izbruhati

4. Papier: prepogniti; Blumen, Obst: trgati, utrgati, Obst: obirati, obrati; Flachs: treti; den Acker: preorati; das Eis: lomiti led, figurativ razbiti led; den Frieden: prekršiti, sein Wort: prelomiti; die Ehe brechen zagrešiti zakonolom

5. intransitiv zlomiti se, lomiti se, prelomiti se; Milch: sesiriti se, Herz: počiti; aus/durch etwas brechen planiti (iz, skozi); brechen mit prenehati z, prekiniti stike z

br̀stiti -īm, bŕstiti bȓstīm
1. obirati, objedati brstje: koza brsti šumu, lišće
2. ekspr. urno žvečiti: sitno brsti majka, baš kao zečići
3. ekspr. paberkovati: Begović je vješto brstio po stranoj dramskoj literaturi

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

criticize [krítisaiz] prehodni glagol
kritizirati, presojati, oceniti, obirati, pograjati

cueillir* [kœjir] verbe transitif trgati (cvetlice), obirati (sadje); na-, po-, zbirati; figuré uživati; zgrabiti, prijeti; ukrasti (poljub); familier presenetiti, (nenadoma) udariti

cueillir des fleurs, des fraises trgati, nabirati evetlice, jagode
cueillir des lauriers žeti lavorike
cueillir un baiser kradoma poljubiti, ukrasti poljub
(familier) cueillir quelqu'un iti po koga, iti čakat koga
j'irai te cueillir (en voiture) à la gare pridem po tebe (z avtom) na kolodvor
cueillir un voleur prijeti, aretirati tatu
cueillez votre jeunesse uživajte svojo mladost

culége culég vt.

1. nabirati, nabrati; pobirati, pobrati; obirati, obrati

2. zbirati, zbrati

durchhecheln figurativ obirati, obrati (opravljati)

durchnehmen^* jemati, vzeti, beim Klatsch: obirati, obrati

ernten pobirati, pobrati, Obst: obirati, obrati, Trauben: trgati, potrgati; (ausgraben) izkopavati, izkopati; Getreide: žeti, požeti, Gras: kositi, pokositi

fechsen pospraviti pridelek, trgati, obirati

frȕštati -īm dial. brstiti, objedati brstje, obirati: koze frušte lišće

hecheln¹ grebenati; Lein: mikati; Bastfasern: česati; figurativ (opravljati), obirati

ingather [ingǽðə] prehodni glagol
pobirati, požeti, obirati

inter-legō -ere izmed česa, tu in tam s česa, (p)obirati, (od)trgati, (v tmezi): frondes interque legendae V.

izbírati -am nedov., вибира́ти -ра́ю недок., виділя́ти -ля́ю недок., обира́ти -ра́ю недок.

klauben pobirati, Obst: obirati; (auslesen) prebirati, odbirati; Worte klauben dlakocepiti