Franja

Zadetki iskanja

  • očàjati -ām obupati: već sam bio očajao da ćete mi pisati
  • quail2 [kwéil] neprehodni glagol
    drhteti, trepetati (before pred)
    ustrašiti se česa, kloniti, obupati
  • resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
    odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
    umakniti se (from iz, od)

    to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
    to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
    to resign oneself to rest predati se počitku
    to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
    to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
    to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
    to resign a right odreči se (neki) pravici
    to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
    to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo
  • rezignírati -ìgnīrām, rèzignovati -ujēm (lat. resignare) resignirati, odpovedati se, obupati
  • scazzarsi v. rifl. (pres. mi scazzo) vulg.

    1. zjeziti se; naleteti na težaven problem

    2. ekst. obupati
  • scoraggiare

    A) v. tr. (pres. scoraggio) vzeti, jemati pogum; demoralizirati

    B) ➞ scoraggiarsi v. rifl. (pres. mi scoraggio) obupati, zgubiti pogum, prepustiti se malodušju
  • sfiduciare

    A) v. tr. (pres. sfiducio) vlivati nezaupanje

    B) ➞ sfiduciarsi v. rifl. (pres. mi sfiducio) zgubiti zaupanje; obupati
  • smontare

    A) v. tr. (pres. smonto)

    1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

    2. demontirati; razstaviti, razstavljati

    3. vzeti dragulj iz oboda

    4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
    smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

    5. onemogočiti

    B) v. intr.

    1. stopiti, stopati s:
    smontare dal treno stopiti z vlaka

    2. končati izmeno, turnus:
    smontare di guardia izmenjati stražo

    3. zbledeti:
    il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

    4. splahniti, pasti

    C) smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati
  • verzagen obupati
  • verzweifeln obupati, obupavati (an nad, über zaradi)
  • zdvòjiti zdvȍjīm obupati: meni je gdjekada da zdvojim
  • відча́ятися -ча́юся док., obúpati -am dov.
  • отчаиваться, отчаяться obupa(va)ti, izgubljati, izgubiti upanje
  • aufgeben*

    1. (übergeben) oddati, oddajati; eine Anzeige, Aufgaben: dati, dajati, einen Ball: servirati; Rätsel: zastaviti, zastavljati, (auferlegen) naložiti, nalagati; (angeben) Maße, Gewichte: navajati; Technik dodajati, dovajati, aufgeben in spuščati v

    2. (verzichten auf) odpovedati se čemu, opustiti kaj; eine Figur beim Schachspiel: žrtvovati; jemanden figurativ odvrniti se od; dvigniti roke od, obupati nad; bei Wettkämpfen: vdati se, (nicht mehr teilnehmen) odstopiti

    3. den Geist aufgeben izdihniti
  • spacciare

    A) v. tr. (pres. spaccio)

    1. prodati, razprodajati

    2. razpečati:
    spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

    3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
    i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

    4. ubiti; odstraniti, likvidirati

    B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
    spacciarsi per izdajati se za
  • abandon1 [əbǽndən] prehodni glagol (s.th.; doing)
    zapustiti, opustiti; odstopiti

    to abandon o.s. to s.th. vdati se v kaj
    to abandon all hope popolnoma obupati
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • arredrar nazaj suniti; oddaljiti, odstraniti; oplašiti

    arredrarse obupati
  • best2 [best] samostalnik
    najboljše, najprimernejše

    the best najodličnejši, najboljši ljudje
    at the best v najboljšem primeru
    the very best najboljše od vsega
    to be at one's best biti na višku
    bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
    to do one's best do skrajnosti se potruditi
    to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
    make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
    to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
    to try one's best na vso moč se truditi
    to the best of my power kolikor zmorem
    the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
    with the best med najboljšimi
    to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
    my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka