Franja

appiccare

A) v. tr. (pres. appicco)

1. pripeti, spojiti

2. obesiti; nalepiti:
appiccare un quadro al muro obesiti sliko na zid

3. okužiti

4. knjižno začeti, sprožiti:
appiccare zuffa sprožiti pretep
appiccare fuoco a qcs. zažgati kaj

B) ➞ appiccarsi v. rifl. (pres. mi appicco) oprijeti se; obesiti se

āstrangulō (adstrangulō) -āre (-āvī) -ātum zadrgniti ob čem, obesiti: Min.

atârná atârn

I. vi.

1. viseti, bingljati

2. biti odvisen

II. vt. obesiti

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

aufhängen obesiti, obešati, Technik vpeti, vpenjati (in v)

aufknüpfen razvezati; figurativ jemanden obesiti

aufschwatzen jemandem etwas obesiti (s pregovarjanjem); sich etwas aufschwatzen lassen dati si obesiti

bowstring [bóustriŋ]

1. samostalnik
tetiva; močna vrv

2. prehodni glagol
obesiti, zadaviti

circumstringō -ere (-) -strictum krog in krog preže(ma)ti, obesiti (obešati) okoli česa, okleniti (oklepati): aliquid alicui rei Tert., aliquid ali aliquid aliqua re Tert., Arn.

colgar [-ue-, g/gu] obesiti; tapecirati; naprtiti; viseti; biti v stiski

colgar de un clavo na žebelj obesiti
colgar en (ali de) la percha na obešalnik dati
colgar a uno el santo krivdo komu naprtiti
colgarse obesiti se

einhängen obesiti (na, v), vpeti; beim Stricken: natikati, nabirati; ein Buch: vplatničiti; sich bei jemandem prijeti koga pod roko

endilgar [g/gu] voditi; obesiti

endilgar un discurso imeti govor; komu levite brati

erhängen obesiti (sich se)

étendre* [etɑ̃dr] verbe transitif iztegniti, raztegniti, razprostreti; obesiti (perilo); razpeti (dežnik); položiti, razgrniti; namazati; razredčiti (tekočino); figuré razširiti, povečati, pomuožiti

s'étendre razprostirati se; zlekniti se; povečati se, razširiti se; znesti se (sur quelqu'un nad kom)
vin masculin étendu d'un peu d'eau nekoliko z vodo razredčeno vino
étendre quelqu'un sur le sol, sur le lit položiti koga na tla, na posteljo
étendre du beurre sur une tranche de pain namazati maslo na rezino kruha
(familier) étendre un candidat vreči, odkloniti kandidata na izpitu
se faire étendre (familier) pasti (o kandidatu)
étendre sur le carreau zrušiti na tla, pobiti, ubiti
l'épidemie s'est étendue epidemija se je razširila
mes connaissances ne s'étendent pas jusque-là moje znanje ne gre, ne sega tako daleč

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.

guindar naviti; obesiti; prevzeti komu kaj

halter² [hɔ́:ltə] prehodni glagol
nadeti brzdo, brzdati konja (često z up)
obesiti (človeka)
figurativno brzdati

hang^*2 [hæŋ]

1. prehodni glagol
obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)

2. neprehodni glagol
viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu)
ameriško, pravno ovirati porotnike pri odločitvi

hang it (all)! naj gre k vragu!
hang you! da bi te vrag pocitral!
I'll be hanged first! prej se dam obesiti!
I'll be hanged if vrag naj me vzame, če
well, I'm hanged! kaj takega!, vrag naj me pocitra!
ameriško it was a hung jury porotniki se niso mogli zediniti o krivdi
to hang between life and death viseti med življenjem in smrtjo
to hang by a hair (ali rope, single thread) figurativno viseti na nitki
to hang in the balance biti dvomljivo
to hang in doubt biti negotov, kolebati
to hang fire prepozno (se) sprožiti (puška); figurativno biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati se
to hang one's head pobesiti glavo
to hang o.s. obesiti se
to hang a leg vleči nogo
to let things go hang pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri miru
to hang a room with paper nalepiti v sobi tapete
sleep hangs on my eyelids veke so mi težke, oči mi lezejo skupaj
time hangs heavy on my hands ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se

hängen² (hängte ...) obesiti (sich se, an na), obešati

hang up prehodni glagol
obesiti; odložiti neko zadevo
ameriško spustiti slušalko, končati telefonski pogovor

the matter is hung up zadeva je odložena, še ni rešena
to hang up one's fiddle figurativno obesiti na klin