Franja

oestrum [í:strəm] samostalnik
zoologija obad
figurativno spodbuda, podnet; strast, divjost

tabanid [tǽbənid] samostalnik
zoologija brencelj, obad

tábano moški spol obad, brencelj, konjska muha

tabānus -ī, m = asilus, obád, brencelj, konjski obad, konjska muha: Serv., itaque quod eas aestate tabani concitare solent Varr., reliquorum quibusdam aculeus in ore, ut asilo, sive tabanum dici placet Plin., nec enim cossi tantum in eo, sed etiam tabani ex eo nascuntur et alias, ubicumque umor est nimius Plin., cetera ex his pinnata autumno fere moriuntur tabe alarum, tabani quidem etiam caecitate Plin., capita praecisa harundine, multipedam lana involutam, vermiculos, ex quibus tabani fiunt Plin.

taon [tɑ̃] masculin, zoologie obad, brencelj

tăun -i m obad

о́від о́вода ч., obád -a m.

овод m (zool.) obad

слепень m (zool.) obad

bàdalj -dlja m
1. bodica: badlji (badljevi) u ježa
2. bot. gl. stričak
3. goveji obad, brencelj

oestrus -ī, m (gr. οἶστρος)

1. konjski obad, brencelj (čisto lat. asilus): V., Plin.

2. metaf.
a) preroška ali pesniška navdahnjenost (navdušenost), pesniški navdih, pesniško navdušenje: Pierius Stat., Iuv.
b) poltena besnost: libidinis Hier.

Regenbremse, die, Tierkunde deževni obad

Rinderbremse, die, Tierkunde goveji obad

tafano m

1. zool. goveji obad (Tabanus bovinus)

2. pren. podrepna muha, nadloga; izkoriščevalec

brenc|elj [é] (-lja …) živalstvo, zoologija die Bremse; (goveji obad) die Rinderbremse
deževni brencelj živalstvo, zoologija die Regenbremse
zlatooki brencelj živalstvo, zoologija die Blindbremse

govéji (-a -e) adj. bovino, per bovini; di manzo; boario:
goveji hlev stalla per bovini
goveja koža pelle bovina
gastr. goveja juha brodo di manzo
goveja tržnica foro boario
gastr. goveji golaž spezzatino di manzo
gastr. goveji zrezek filetto di manzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vet. goveja kuga peste bovina
goveja piroplazmoza pisciasangue
zool. goveji obad tafano (Tabanus bovinus)
gastr. nareč. goveji vampi busecca
zool. goveji zolj estro bovino, ipoderma (Hypoderma bovis)
gastr. goveji file tournedos
agr. goveji gnoj bovina

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

síten (-tna -o) adj.

1. noioso, dispettoso, fastidioso; asfissiante:
siten kupec un cliente noioso
siten kot muha, obad, osa noioso come una mosca, un tafano, una zanzara; pittima, impiastro

2. scocciatore, importuno, rompiscatole

3. star. (neprijeten, zoprn) spiacevole, antipatico

vespa -ae, f (iz *vospa; indoev. *u̯obhsā k indev. kor. *u̯ebh tkati; prim. sl. osa, lit. vapsà obad, brencelj, vapsvà osa, stvnem. wefsa, wafsa, waspa = nem. Wespe, ang. wasp, skr. ūrṇavābhiḥ pajek, gr. ὑφαίνω tkem, stvnem. wëban = nem. weben) osa: Ph., Plin. idr., vespa, quae similitudinem habet apis, neque socia est operis et nocere solet morsu, quam apes a se secernunt Varr., examen vesparum ingens L.