Franja

ispáliti ìspālīm
1. izžgati: sunce je ispalilo svu zemlju; zemlja je od vrućine ispaljena
2. ožgati: sunce ti je ispalilo lice
3. izstreliti: ispaliti granatu, metak, rafal, pušku
4. razbeliti: ispaljenim nožem vadili su sačmu ispod kože
5. vžgati: robu ispaliti žig sužnju vžgati žig
6. ispaliti sve svijeće, sve metke narediti vse, kar je mogoče

ispŕljiti ìspr̄ljīm
1. ožgati: dati djetetu oganj u ruke da se isprlji
2. izžgati: nad ujedom od bijesnog psa treba taj dio dobro svezati i ranu usijanim gvožđem isprljiti
3. ogoliti: vodom isprljena kosa je bez humusa

ìspucati -ām
1. razpokati: ispucane usne; zemlja ispuca od žeđi, od suše
2. izstreljati, streljati: puške su prestale, zadnje su na njega ispucale
3. izstreliti: ispucao je hiljadu granata
4. porabiti: brzo smo ispucali filmove
5. ožgati: morski zrak će te ispucati

ižèći ižèžēm, oni ižègū, ižèzi, ižēgoh ȉžeže, ìžegao ižègla
1. izžgati: ižeći ranu usijanim gvoždem
2. ožgati: na suncu ižežen cvijet
3. dial. opeči, ožgati: sav se od kopriva ižegao

nagòrjeti -rīm (ijek.), nagòreti -rīm (ek.)
1. ožgati: nagorjeti pečat na plamenu od svijeće
2. osmoditi: hrast je od mnogih gromova nagorio
3. ogoreti: na suncu nagorjele ruke

napèći -pèčēm
1. napeči: napeći mesa, hljeba, kruha
2. nakuhati: napeći rakije
3. ožgati: napečene ploče ognjišta

ogòrjeti -rīm (ijek.), ogòreti -rīm (ek.)
1. ogoreti: ogorjeti na suncu, od sunca
2. ožgati (se): ponosi se kao mačka ogorjelom šapom

opáliti òpālīm
1. ožgati, opeči: crna sam jer me opalilo sunce
2. osmoditi: opaliti dlake, svinjče
3. požgati: opaliti varoš
4. sprožiti, ustreliti: opaliti pušku, iz puške
5. sprožiti se: puška nije opalila
6. ekspr. opiliti, udariti: opaliti komu šamar
7. požgati, uničiti: mraz je opalio cvijeće

opŕljiti òpr̄ljīm
1. ožgati: da nas vatra ne oprlji
2. speči: plamen svijeće me je oprljio
3. opeči: vruća voda ga je oprljila

òpržiti -īm (se)
1. ožgati (se), požgati (se): vatra gori, Maru ne oprži; sva sela osvojiše i živim ognjem opržiše
2. opeči (se): kad se ko oprži, oprženo mjesto drži u zeitinu

osmàgnuti òsmagnēm ožgati: sunce me je osmaglo; lice je kneževo osmaglo; crn, osmagnut, golih nogu

per-coquō -ere -coxī -coctum (per in coquere)

1. prekuha(va)ti, dokuhati, na mehko (s)kuhati: carnes Plin., legumina Vitr., aliquid in furno Fest.

2. dopeči, speči: placentam Ca., panem Sen. ph.

3. metaf.
a) dozoriti: mora percoquit uvas O., sol percoquit fructūs Sen. ph., nam et sic facilius insolatur humus et fructus percoquitur Col., pingues terrenique colles … opimam messem serius tantum sed non minus percoquunt Plin. iun.
b) ogre(va)ti, razgre(va)ti, segre(va)ti: humorem Lucr., nullo modo facilius arbitror terram ab sole percoqui Ci. fr.
c) ožgati, počrniti: nigra virûm percocto saecla colore Lucr. (o črncih).

pripŕljiti prìpr̄ljīm ožgati: ove gole grozdove ovako još zelene može sunce priprljiti

rôtir [rotir] verbe transitif peči (na žaru ali na ražnju); ožgati, opaliti, osmoditi; verbe intransitif peči se

rôtir un poulet peči piščanca
rôtir du pain (o)peči kruh
rôtir le balai (figuré) živeti razuzdano
rôtir au soleil peči se na soncu (od vročine)
se rôtir sur la plage peči se (na soncu) na plaži
feu masculin à rôtir un bœuf (figuré) peklenski ogenj
le soleil a rôti les fleurs sonce je ožgalo cvetlice

roussir [rusir] verbe transitif ruso pobarvati; o-, prismoditi, ožgati; verbe intransitif postati rus (lasje); prismoditi se, ožgati se

roussir la farine prežgati, zarumeniti moko
roussir du linge en repassant osmoditi perilo pri likanju
les bois roussissent en octobre gozdovi dobe ruso barvo v oktobru

scorch [skɔ:č]

1. samostalnik
osmod, ožganina
sleng, avtomobilizem zelo hitra vožnja, drvenje, divjanje

2. prehodni glagol
ožgati, prismoditi, opeči, opražiti; požgati; izsušiti
figurativno ošvrkniti (koga) z ostro kritiko, z grajo, grajati, bičati (kaj)
arhaično požgati, uničiti z ognjem

scorched earth požgana zemlja
neprehodni glagol
prismoditi se, opeči se, ožgati se
sleng, avtomobilizem prehitro voziti, drveti, divjati

he was fined for scorching plačal je globo zaradi prehitre vožnje

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

spáliti spâlīm
1. sežgati, požgati: spaliti stara pisma, neprijateljske gradove; spaliti sve mostove iza sebe
2. ožgati: spalilo ga sunce, spalio ga vjetar

spŕljiti spr̂ljīm
1. ožgati, opeči: sprljiti krila
2. opariti: sprljiti vrelom vodom

spȕriti -īm (se)
1. požgati, ožgati (se): sve je od sunca spureno
2. opariti (se): spuriti se vrućom vodom