Franja

bōria f nadutost, ošabnost, bahavost:
metter su boria postati ohol
essere pieno di boria biti nadut

boriosità f nadutost, ošabnost, bahavost

bouffissure [-sür] féminin napihnjenost (tudi figuré), zabuhlost; figuré nadutost, ošabnost, prenapetost

burbanza f ošabnost, nadutost

cacca

A) f otr. pog.

1. kakec, blato, iztrebek:
avere la cacca al culo vulg. od strahu se podelati

2. ekst. otr. umazanija

3. pren. vulg. slabš. nadutost, ošabnost

B) inter. drek!

contemptuousness [kəntémptjuəsnis] samostalnik
ošabnost; zaničevalnost, prezirljivost

copete moški spol čop; poliv, pena; gorski vrh; ošabnost, ponos

persona de alto copete ugledna oseba
tener copete prevzetovati

cresta ženski spol (petelinov) greben; havba; (ptičji) čop; gorski greben ali hrbet; ošabnost

alzar (levantar) la cresta ošaben postati
dar en la cresta a uno koga boleče razžaliti
rebajar la cresta a algn komu ošabnost iz glave izbiti

elevación ženski spol dvig, višina; grič; vzvišenost; ošabnost; nadmoč

elevación al trono zasedba prestola
elevación térmica dvig temperature

endiosamiento moški spol obožavanje; oholost, ošabnost, napuh

engollamiento moški spol nadutost, ošabnost

entoldo moški spol ošabnost, nadutost

entono moški spol ošabnost, domišljavost

ērēctiō -ōnis, f (ērigere) postavitev: Amm., Vulg., firma (corporis) erectio Vitr. trdno držanje života; pren. napuh, ošabnost: erectio eorum Vulg.

extollentia -ae, f (extollere) prevzetnost, ošabnost, napuh: Eccl., Vulg.

fálă f

1. ošabnost, oholost, nadutost

2. čast; ponos

fastīdium -iī, n (haplološko iz *fastitidium: fastus -us in taedium)

I. gnus, stud, naveličanje: Col., Plin., Q., cibi satietas et fastidium Ci., positae movent fastidia mensae O., vultum ad fastidia duxit O. z gnusom se je namrdnil; occ. razvajen okus, sladkosnednost: Varr., Sen. ph.

II. pren.

1. mržnja, zoprnost, nejevolja do koga, česa, zaničevanje, preziranje, omalovaževanje: Val. Fl., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ista vostra adsiduitas nescis quantum adferat hominibus fastidii Ci., patria fastidio erat Cu., ipsa aetas Galbae inrisui ac fastidio erat T. jim je bila zoprna; z objektnim gen.: f. rerum domesticarum Ci., superbia nata ex Campanorum fastidio Ci. iz zaničevanja Kampan(ij)cev, mihi cunctarum subeunt fastidia O., f. sui Sen. ph.; meton. (o osebi): tu, Orci fastidium solum Ap.

2. gnusna oholost, ošabnost, prevzetnost, nadutost, odurnost, nedostopnost: Plin. iun., Suet., superbiam, fastidium, adrogantiam fugere Ci., eorum, si essent adrogantes, non possem ferre fastidium Ci., Amaryllidis … superba pati fastidia V. tantarum urbium fastidium agitare Iust. kazati se nedostopnega tako velikim mestom; occ. pretirana spotikljivost, dlakocepsko rešetanje, malenkostna grajavost, grajanje zaradi malenkosti: f. audiendi (pri poslušanju) Ci., rudens esse in nostris poëtis fastidii delicatissimi est Ci. priča o malenkostni grajavosti, se lectori tradere malunt quam spectatoris fastidia ferre H.

fastus -ūs, m („pokončna drža“, gl. pod fastigium) domišljavost, nečimrn ponos, oholost, ošabnost, prevzetnost, odurnost: Cat., Pr., Plin., Cl., alios legere ad fastum quoscumque parentes optaret sibi quisque H., adspice, quanto cum fastu circumspectemus H., fastus inest pulchris sequiturque superbia formam O., f. regius Cu., fastum facere alicui Petr. z ošabno prezirljivostjo s kom ravnati; s subjektnim gen.: nos stirpis Achilleae fastūs tulimus V., fastūs ianitorum perpeti T.; z objektnim gen.: potentiae fastu superbior Amm.; z erga: fastu erga patrias epulas T. ki ošabno zametava … pojedine; occ. (ženska) nedostopnost: pone, precor, fastūs O.

fierté [fjɛrte] féminin ponos; oholost, ošabnost; smelost, neustrašenost

homme masculin sans fierté človek brez ponosa
tirer fierté de quelque chose biti ponosen na kaj

fuero moški spol (občinski) zakon, mestno pravo, postava, običajno pravo; sodstvo; posebna pravica, privilegij; ošabnost, prevzetnost

a(l) fuero po zakonu, po postavah
en su fuero interno pri sebi, v svoji notranjosti
por fuero pošteno
¿con qué fuero? s kakšno pravico?
fueros pl posebne pravice posameznih provinc ali mest (v Španiji); domišljavost