Franja

mustráre -ări f

1. opomin, graja

2. očitek

nota ženski spol znamenje; opomba, zaznamek, beležka; nota; račun; red, ocena; kratek spis; graja, očitek; sramota, sramotni madež; dober glas, sloves; ton

nota circular okrožnica
nota (diplomática) diplomatska nota
nota de pedido naročilnica
nota de pie opazka pod črto
nota de precios cenik
escritor de nota (pri)znan pisatelj
de mucha nota zelo slaven, slovit
tomar buena nota ustrezno si zabeležiti, na znanje vzeti
cuaderno de notas beležnica
traer malas notas prinesti slabo spričevalo (iz šole)

obiectāculum -ī, n (obiectāre) očitek, očitanje: Varr.

obiectāmentum -ī, n (obiectāre) očitek, očitanje: quae ego cum intellegerem non tam crimina iudicio quam obiectamenta iurgio prolata, ultro eos ad accusandum crebris flagitationibus provocavi Ap.

obiectātiō -ōnis, f (obiectāre) očitek, očitanje: magnam tamen haec res illis offensionem et contemptionem ad omnes adtulit idque ita esse cum ex aliorum obiectationibus tum etiam ex domestico iudicio atque animi conscientia intellegebant C.

obiectiō -ōnis, f (obicere)

1. postavljanje pred čim, spredaj, proti čemu, predzidavanje, gradnja pred čim: prorae Ambr., saxorum obiectione tutari Arn.

2. metaf. očitek, očitanje, graja(nje), karanje: plebis Vulg., obiectio nominis Tert., obiectionem repellere Ambr., eius facti M.

3. ugovor: Aug., Macr.

objection [əbdžékšən] samostalnik
ugovor, pomislek, pridržek; očitek; pomanjkljivost, napaka; negodovanje, odpor, gnus (against)

to be open to grave objections naleteti na resne pomisleke
to have no objections ne ugovarjati, ne imeti pomislekov, ne imeti nič proti
to raise objections ugovarjati
to take objections to s.th. ugovarjati, protestirati proti čemu

objection [-ksjɔ̃] féminin ugovor; očitek; ovira

faire des objections ugovarjati
il n'y a pas d'objection à cela proti temu ni ugovora
soulever une objection dati svoj ugovor, ugovarjati
réfuter une objection ovreči ugovor
objection de conscience odklanjanje vojaške službe iz političnih ali verskih razlogov

objèkcija ž (lat. objectio) objekcija, očitek

opprobrātiō -ōnis, f (opprobrāre) očitanje, očitek, oponašanje, sponašanje: opprobratio acerba reprehensionis Gell., inopinata opprobratione permotus Gell.

op-probrium -iī, n (ob in probrum)

1. zasramovanje, sramotenje, psovanje, zmerjanje, sramot(il)en govor; abstr. očitek, sramota: opprobria dicere O., versibus alternis opprobria rustica fudit H., maledictum et opprobrium Suet., maioris fugiens opprobria culpae H., postquam ad illa duo opprobria pervenit N., alicui opprobrio est N., Ci., Q. v sramoto je komu, sramoto dela komu, sramoti koga.

2. meton. (o osebah) sramota: generis (o Minotavru) O., opprobrium maiorum Mamercus T., opprobria Romuli Remique Cat.

prȉgovōr m
1. očitek, graja: biti bez -a; njemu nema -a ni mu kaj očitati
2. ugovor: staviti prigovor ugovarjati

prijèkor m (ijek.), prékor m (ek.)
1. graja
2. očitek

probrum -ī, n (subst. stlat. adj. prober -bra —brum; iz *pro-bhr-om k prō-ferō, „kar se komu očita oz. oponaša; prim. gr. προφέρειν)

1. sramotilno očitanje, očitek, zasramovanje, sramotenje, zasramba, graja(nje), psovka, psovanje, sramotilne besede, žalitev, obrekovanje: epistulae plenae in me probrorum Ci. ep., probris aliquem onerare, lacerare L., probris maledictisque aliquem vexare Ci., alios probris, multas laude, omnes promissis accendens T., probra dicere alicui O. očitati komu, probra fundere Sen. tr. ali iactare ali iacere in aliquem L., T., probra ingerere L.

2. meton.
a) sramota: Pl., Ter., O., Sen. tr., Suet., Gell. idr., vitam rusticam probro esse putas? Ci., paupertas probro habetur S., probro res pergi T., probrum inferre (storiti) alicui Ci.
b) sramotno dejanje: Pl., alicui probra obiectare Ci., ignaviae luxuriaeque probra S.; occ. sramodejstvo, nečistost, nečistovanje, prešuštvo, prešutvovanje: Pl., Ter., L., T., Suet., temerat sacraria probro O., probri insimulasti pudicissimam feminam Ci.
c) sramota (o človeku): quoniam ad beatitudinem probra non veniunt Boet.

reātus -ūs (reus)

1. status (stan, položaj) obtoženca, obtožni (zatožni) status (stan, položaj), obtoženost, zatoženost: in reātu esse Icti. biti (ob)tožen, pod obtožbo biti, si det iniqua tibi tristem fortuna reatum Mart. če te trda usoda (sovražna sreča) spravi pod obtožbo, če te kruta usoda podvrže obtožbi, če ti kruta usoda nakoplje obtožbo, revocato ad reatum Alcibiade Iust. da bi ga dali pod obtožbo, da bi ga obtožili.

2. meton.

1. krivda, očitek, dolženje, (ob)dolžitev, okrivitev: Ap., Eccl.

2. obtoženčeva zunanjost, zatoženčeva obleka (klas. sordes): diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap.

rebuke [ribjú:k]

1. samostalnik
ukor, očitek, graja

2. prehodni glagol
pokarati, ukoriti, grajati, ošteti, obsojati

reconvención ženski spol očitek, graja, ukor

reconvención áspera surov ukor
hacer una reconvención protitožbo vložiti

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

remonstrance [rimɔ́nstrəns] samostalnik
očitek, posvaritev, opomin, graja, ukor (to komu)
zgodovina pritožba, protest, ugovor

to be deaf to remonstrances biti gluh za (vse) proteste

remonstration [rimɔnstréišən] samostalnik
ugovarjanje, ugovor, protest, pritožba, očitek, graja, remontracija