Franja

Zadetki iskanja

  • grôzen (-zna -o) adj.

    1. orrendo, terribile, spaventoso, tremendo; brutto; atroce, agghiacciante:
    grozen zločin orrendo delitto
    grozna novica brutta notizia

    2. pren. (ki s svojim vedenjem povzroča odpor) terribile, odioso, antipatico:
    grozen značaj caratteraccio, carattere antipatico

    3. pren. (ki se ponavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo, orrendo:
    grozen strah terribile spavento
    grozna tema un buio tremendo

    4. pren. (zelo slab) orrendo, schifoso:
    jedli smo grozno hrano il cibo era schifoso

    5. pog. pren. (zelo grd) brutto, bruttissimo; orribile:
    grozni čevlji scarpe bruttissime

    6. nareč. (čeden) carino, grazioso:
    grozno dekle una ragazza carina
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • impresionírati to impress; to affect; to move; to strike; to leave an impression (koga on someone)

    novica, vest me je zelo impresionirala I was very much affected by the news
    impresioniran od sijaja dvorane overwhelmed by the splendour of the hall
  • izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

    izkazáti čast to do honour
    izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
    izkazáti dolžne časti to pay due homage
    izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
    izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
    izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
    izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
    novica se je izkazala za neresnično the information proved false
    izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
    izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
    dobro se izkazáti to acquit oneself well
    naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
    izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker
  • iznenáditi to surprise; to astonish; to take by surprise; to amaze

    to me ni iznenadilo I am not much surprised at it
    iznenáditi sovražnika to surprise the enemy
    iznenáditi tatu pri kraji (tatvini) to surprise a thief in the act (of theft)
    novica me je iznenadila the news surprised me
  • kraval samostalnik
    1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepaté
    delati kraval ▸ csetepatét csinál
    povzročati kraval ▸ patáliát csap
    Mama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

    2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulás
    zganjati kraval ▸ patáliát csap, jelenetet csinál
    Razlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.
    zagnati kraval ▸ felhajtást csinál
    Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.
    narediti kraval ▸ felhajtást csap
    Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
    Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
    Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.
  • nesreč|a2 [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
    nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
    nesreča pri delu der Arbeitsunfall
    nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
    rudniška nesreča das Grubenunglück
    železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
    doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
    … nesreče Unfall-, Unfalls-
    (čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
    voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
    pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
    novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
    poročilo o nesreči der Unfallbericht
    oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
    v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
    v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
    letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
    zavarovan za primer nesreče unfallversichert
    zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
    pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
    preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
    brez nesreče unfallfrei
  • obíti1 (-ídem) perf.

    1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
    obiti gozd fare il giro del bosco
    obiti Evropo girare l'Europa

    2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

    3. passare in rassegna, visitare:
    obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
    obiti razstavo visitare la mostra

    4. essere colto, preso da:
    obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
    obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
    pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
    novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
    obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti
  • obkróžati (-am) | obkróžiti (-im) imperf., perf.

    1. girare attorno (a), circolare attorno a; fare il giro di:
    novica je kmalu obkrožila mesto la notizia fece presto il giro della città

    2. circondare; attorniare:
    pren. obkrožati koga z ljubeznijo circondare uno di affetto
    radovedneži so ga obkrožili fu attorniato da una folla di curiosi

    3. circoscrivere
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • ohrabríti encourager, donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, enhardir, réconforter, relever (ali remonter) le moral

    ohrabriti se reprendre courage, s'enhardir, se remonter
    dobra novica ga je ohrabrila la bonne nouvelle l'a réconforté (ali lui a relevé ali remonté le moral)
    uspeh jih je ohrabril le succès les a encouragés (ali enhardis)
  • osnóva base f ; fundamento m ; elementos m pl

    brez osnove sin fundamento
    na osnovi a base de
    novica (vest) brez osnove noticia f sin fundamento
    biti brez (vsake) osnove carecer de (todo) fundamento
  • osúpiti to astonish, to amaze, to bewilder, to surprise, to stagger, to perplex, to flabbergast, to dumbfound, to strike (someone) dumb

    novica ga je osupila the news staggered him
  • osúpiti ébahir, abasourdir, éberluer, étourdir, sidérer, méduser, interloquer, effarer, étonner, ahurir, époustoufler, stupéfier, rendre stupéfait, suffoquer, figer ; familiarno sidérer, estomaquer, épater, ébaubir

    osupil me je s svojimi izjavami il m'a suffoqué avec ses déclarations
    osupila me je tolikšna drznost je suis resté stupéfié devant une telle audace
    ta novica bo osupila mnogo ljudi cette nouvelle va surprendre bien des gens
    njegov govor je osupil vse navzoče son discours a stupéfié toute l'assistance
    novica o katastrofi je osupila vse la nouvelle de la catastrophe a sidéré tout le monde
  • osupljív abasourdissant, stupéfiant, déconcertant, ahurissant, effarant, suffocant, étonnant, surprenant ; familiarno époustouflant, estomaquant, épatant, sidérant

    osupljiva cena proizvoda prix moški spol effarant d'un produit
    osupljiva novica nouvelle ženski spol stupéfiante (ali étonnante, surprenante, ahurissante)
    osupljivo odkritje révélation ženski spol suffocante (ali étonnante, familiarno époustouflante, sidérante)
    osupljiv us peh succès moški spol étonnant (ali surprenant)
  • pikánten (-tna -o) adj.

    1. piccante:
    gastr. peresniki v pikantni omaki penne all'arrabbiata

    2. pren. spinto, osé, piccante, stuzzicante; boccaccesco; goloso:
    pikantna novica una notizia golosa
    pikanten položaj situazione boccaccesca
  • polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
    polniti kozarce riempire i bicchieri
    polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
    gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
    pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
    polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
    polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
    pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
    novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
    angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
    elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore
  • pomirljív conciliant, conciliable, conciliateur, accommodant, réconciliable ; (vest) rassurant, reposant, tranquillisant

    pomirljiva novica nouvelle ženski spol tranquillisante (ali rassurante)
  • poročil|o2 srednji spol (-a …) v medijih: (novica) die Meldung, die Nachricht, der Bericht, (poročanje) die Berichterstattung; očividca: Erfahrungsbericht, Tatsachenbericht, Erlebnisbericht; (časopisno Pressemeldung, Pressebericht, Zeitungsbericht, dnevno Tagesbericht, ekskluzivno Exklusivbericht, informativno Informativbericht, kratko Kurzmeldung, lokalno Lokalnachricht, o položaju Lagebericht, o poteku tekme Spielbericht, s slikami/ilustrirano Bildbericht, posebno Eigenbericht, Sonderbericht, radijsko Funkbericht, senzacionalno Sensationsmeldung, vremensko Wettermeldung, Wetterbericht, vremensko za pomorce Seewetterbericht, zlagano Lügenbericht)
    | ➞ → poročila
  • preletávati (-am) | preletéti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. volare, sorvolare

    2. passare rapidamente; passare di corsa, percorrere

    3. pren. balenare, comparire improvvisamente; nascere; pervadere:
    novi upi so mu preletavali dušo nuove speranze gli pervasero l'animo
    preletavajo ga hude slutnje ha brutti presentimenti

    4. pren. (na hitro prebrati) scorrere:
    preleteti časopis scorrere il giornale
    preleteti z očmi, s pogledom guardare di sfuggita, alla svelta

    5. pren.
    preletavati, preleteti v mislih rimuginare, ripensare
    novica je naglo preletela svet la notizia si diffuse rapidamente

    B) preletávati se (-am se) | preletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare (da un posto all'altro); passare:
    poletne nevihte se hitro preletijo i temporali estivi passano presto