Franja

cavillor -ārī -ātus sum (cavilla)

1. šaljivo in žaljivo zbadati, dražiti koga, nagajati komu, norčevati se iz koga, posmehovati se komu: Suet., Gell., c. cum aliquo Ci. ep., L. koga dražiti, in eo cavillatus est Ci., inter cavillantes milites L. med šalami in burkami vojakov, tribunos plebei cavillans vocare L. jih je zbadljivo imenoval ljudske tribune, c. praetextam Ci., deos Val. Max., Tiberium sedere in senatu verba patrum cavillantem T.; occ.: cavillatus est aestate grave esse aureum amiculum Ci. se je pošalil.

2. puhlice (sofizme) iskati, izvijati se, brez osnove trditi kaj, prigovarjati komu ali čemu: cavillari tum tribuni L. so se izvijali, circa crus Plin.; z ACI: stridorem eum dentibus fieri cavillantur Plin.; s finalnim stavkom: omnibus modis cavillandum, ne quid... Tert. ubraniti je treba na vsak način... — Act. soobl. cavillō -āre: Prisc., Ven.; od tod pass. cavillatur Tert., pt. pf. cavillatus Ap.

charrier [šarje] verbe transitif voziti; od-, pre- važati; populaire v naročje vzeti; populaire, figuré norčevati se (quelqu'un iz koga), prevarati, natvesti, mistificirati, potegniti (quelqu'un koga); verbe intransitif, populaire pretiravati, figuré prekoračiti meje, iti predaleč

la rivière charrie des glaçons reka nosi s seboj kose ledu
tu charries pretiravaš

chotearse norčevati se (de iz), zasmehovati

chuflearse rogati se, zasmehovati, norčevati se

chunguearse, chungarse [g/gu] šaliti se; norčevati se (de iz), zasmehovati

cod³ [kɔd] sleng

1. prehodni glagol
norčevati se iz koga, varati, natvesti

2. neprehodni glagol
šaliti, norčevati se

contrebalancer [-balɑ̃se] verbe transitif tvoriti protiutež (quelque chose k čemu), uravnovesiti, držati ravnovesje; figuré odtehtati, izravnati, kompenzirati, nevtralizirati; populaire norčevati se, požvižgati se na

corbellare v. tr. (pres. corbēllo)

1. pog. norčevati se

2. prevarati

ćȍsati -ām dial.
1. norčevati se, šaliti se, hecati se
2. ljubimkati: ona ćosa s Turčinom

dauber [dobe] verbe transitif

1. dušiti (meso)

2. vieilli smešiti, sramotiti; črniti; norčevati se (quelqu'un iz koga); verbe intransitif rogati se, norčevati se, obrekovati (sur quelqu'un koga), zabavljati (sur quelqu'un čez koga)

dēlūdificō -āre -āvī (—) (dēlūdere in facere) za norca imeti koga, norčevati se iz koga: deludificavit me ille homo indignis modis Pl.

dēlūdō -ere -lūsī -lūsum

I. trans. za norca (bebca) imeti koga, norčevati se iz koga, posmehovati se komu, zasmehovati koga, rogati se mu, (pre)varati ga: Kom., deludi vosmet ipsos diutius patiemini? Ci., scriba … corvum deludet hiantem H., hoc uno responso animum delusit Apollo V., Castor … deludit anhelos Val. Fl.; redko abs.: aliquanto lentius nihil agere atque deludere Ci.; pren. (o stvareh): deludunt somnia sensūs V., terra falso partu deludet arantes Pr., quem spes delusit Ph. —

II. intr. nehati igrati, odigrati: videre gladiatores, cum deluserunt Varr. ap. Plin.

deride [diráid] prehodni glagol
zasmehovati, rogati, norčevati se

doodle² [dú:dl] prehodni glagol & neprehodni glagol
arhaično dudati
sleng norčevati se; pohajkovati; čečkati

fast-crack [fá:stkræk] prehodni glagol
pogovorno norčevati se

fool² [fu:l]

1. neprehodni glagol
šaliti se, norčevati se, uganjati norčije
arhaično igrati norca

2. prehodni glagol
za norca imeti: ukaniti, osmešiti, varati

frotzeln dražiti; norčevati se (iz)

gausser, se [gose] norčevati se (de quelqu'un iz koga), rogati se (de quelqu'un komu)

get at neprehodni glagol
dobiti, doseči; vplivati; spoznati; meriti na koga; podkupiti; nezakonito vplivati
sleng norčevati se

guasearse posmehovati se, norčevati se, šale zbijati