vagabond [vǽgəbənd]
1. samostalnik
potepuh, klatež, potepin
pogovorno pridanič
2. pridevnik
potepuški, klateški, vagabundski; potujoč; nomadski
vagabond habits vagabundske navade
to live a vagabond life živeti vagabundsko, nomadsko življenje
3. neprehodni glagol
potepati se, klatiti se, potikati se, vagabundirati
Zadetki iskanja
- vagrant [véigrənt]
1. pridevnik (vagrantly prislov)
potepuški, vagabundski, ciganski, nomadski, klateški; potikajoč se, potepajoč se
botanika bujno rastoč, bohoten
figurativno nestalen, neurejen, kapricast, muhast
vagrant imagination blodna domišljija
a vagrant musician, minstrel potujoči muzikant, pevec
to lead a vagrant life živeti potepuško (vagabundsko) življenje
2. samostalnik
pravno potepuh, vagabund; berač; krošnjar; pocestnica, prostitutka - wandering [wɔ́ndəriŋ]
1. samostalnik
(po)potovanje; tavanje, blodnja
(tudi množina) duhovna odsotnost, raztresenost; sanjarjenje, fantaziranje, bledenje, blodnje
2. pridevnik (wanderingly prislov)
potujoč; klateški, potepuški; nestalen, nemiren; nomadski (tribe pleme)
raztresen, zmeden, zbegan, konfuzen, zmešan; brez načrta urejen (npr. vrt); brezzvezen (speech govor)
wanderingly prislov na slepo srečo
wandering bullet ubežna krogla
wandering star astronomija planet
Wandering Jew večni Jud, Ahasver - кочевнический nomadski; potepuški
- кочевнической nomadski; potepuški
- кочови́й прикм., nomádski prid.
- bedùīn -ína m (ar. bedevi) beduin, nomadski prebivalec v (arabski) puščavi
- kočeváti -ujem provoditi nomadski život
- Nomadismus, der, nomadski način življenja
- Reiternomade, der, nomadski jezdec
- romanichel, le [rɔmanišɛl] masculin, féminin, péjoratif nomadski(a) cigan(ka); oseba brez stalnega bivališča; vagabund
roulotte féminin de romanichels ciganski stanovanjski voz - Wanderhirt, der, nomadski pastir
- кибитка f pokrit voz ali sani; nomadski šotor, pokrit s kožami; koča iz blata
- чум m nomadski šotor (severnih plemen)
- юрта f tatarski nomadski šotor
- Alānī -ōrum, m (Ἀλανοί; sarmatsko ala = gora, planina) Alan(c)i, sprva kavkaški nomadski gorjanci, ki so jih Grki in Rimljani imenovali Skiti: Sen. tr., Lucan., Plin., Val. Fl., Suet.; sg. Alānus -ī, m kolekt.: Lucan., Mart., Cl., Sid. Od tod adj. Alānus 3 alanski: Cl.
- beduin samostalnik
(arabski nomad) ▸ beduinnomadski beduini ▸ nomád beduinpleme beduinov ▸ beduintörzsbeduini v puščavi ▸ sivatagi beduinok - jezdec [é] moški spol (-a …) der Reiter
nomadski jezdec der Reiternomade
jezdeci apokalipse die Apokalyptischen Reiter
-reiter (kartotečni Kartenreiter, gradbeništvo, arhitektura strešni Dachreiter)
španski jezdec spanischer Reiter
brez jezdeca konj: reiterlos - multi-vagus 3 (multus in vagus) veliko potepajoč se, veliko potikajoč se naokoli: avis Plin., Scythiae domus Sen. tr. nomadski, gradus (sc. Famae) Stat., flexus lunae Plin. mnogoteri; pren.: multivagi casus Ap.
- národ (-a) m
1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche
2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta
3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli