Franja

Zadetki iskanja

  • vagabond [vǽgəbənd]

    1. samostalnik
    potepuh, klatež, potepin
    pogovorno pridanič

    2. pridevnik
    potepuški, klateški, vagabundski; potujoč; nomadski

    vagabond habits vagabundske navade
    to live a vagabond life živeti vagabundsko, nomadsko življenje

    3. neprehodni glagol
    potepati se, klatiti se, potikati se, vagabundirati
  • vagrant [véigrənt]

    1. pridevnik (vagrantly prislov)
    potepuški, vagabundski, ciganski, nomadski, klateški; potikajoč se, potepajoč se
    botanika bujno rastoč, bohoten
    figurativno nestalen, neurejen, kapricast, muhast

    vagrant imagination blodna domišljija
    a vagrant musician, minstrel potujoči muzikant, pevec
    to lead a vagrant life živeti potepuško (vagabundsko) življenje

    2. samostalnik
    pravno potepuh, vagabund; berač; krošnjar; pocestnica, prostitutka
  • wandering [wɔ́ndəriŋ]

    1. samostalnik
    (po)potovanje; tavanje, blodnja
    (tudi množina) duhovna odsotnost, raztresenost; sanjarjenje, fantaziranje, bledenje, blodnje

    2. pridevnik (wanderingly prislov)
    potujoč; klateški, potepuški; nestalen, nemiren; nomadski (tribe pleme)
    raztresen, zmeden, zbegan, konfuzen, zmešan; brez načrta urejen (npr. vrt); brezzvezen (speech govor)

    wanderingly prislov na slepo srečo
    wandering bullet ubežna krogla
    wandering star astronomija planet
    Wandering Jew večni Jud, Ahasver
  • кочевнический nomadski; potepuški
  • кочевнической nomadski; potepuški
  • кочови́й прикм., nomádski prid.
  • bedùīn -ína m (ar. bedevi) beduin, nomadski prebivalec v (arabski) puščavi
  • kočeváti -ujem provoditi nomadski život
  • Nomadismus, der, nomadski način življenja
  • Reiternomade, der, nomadski jezdec
  • romanichel, le [rɔmanišɛl] masculin, féminin, péjoratif nomadski(a) cigan(ka); oseba brez stalnega bivališča; vagabund

    roulotte féminin de romanichels ciganski stanovanjski voz
  • Wanderhirt, der, nomadski pastir
  • кибитка f pokrit voz ali sani; nomadski šotor, pokrit s kožami; koča iz blata
  • чум m nomadski šotor (severnih plemen)
  • юрта f tatarski nomadski šotor
  • Alānī -ōrum, m (Ἀλανοί; sarmatsko ala = gora, planina) Alan(c)i, sprva kavkaški nomadski gorjanci, ki so jih Grki in Rimljani imenovali Skiti: Sen. tr., Lucan., Plin., Val. Fl., Suet.; sg. Alānus -ī, m kolekt.: Lucan., Mart., Cl., Sid. Od tod adj. Alānus 3 alanski: Cl.
  • beduin samostalnik
    (arabski nomad) ▸ beduin
    nomadski beduini ▸ nomád beduin
    pleme beduinov ▸ beduintörzs
    beduini v puščavi ▸ sivatagi beduinok
  • jezdec [é] moški spol (-a …) der Reiter
    nomadski jezdec der Reiternomade
    jezdeci apokalipse die Apokalyptischen Reiter
    -reiter (kartotečni Kartenreiter, gradbeništvo, arhitektura strešni Dachreiter)
    španski jezdec spanischer Reiter
    brez jezdeca konj: reiterlos
  • multi-vagus 3 (multus in vagus) veliko potepajoč se, veliko potikajoč se naokoli: avis Plin., Scythiae domus Sen. tr. nomadski, gradus (sc. Famae) Stat., flexus lunae Plin. mnogoteri; pren.: multivagi casus Ap.
  • národ (-a) m

    1. nazione; popolo; popolazione:
    pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
    pomorski narod popolo di marinai
    nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
    hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

    2. popolo, popolino; gente:
    poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

    3. publ. Paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    Društvo narodov Lega delle Nazioni
    antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
    staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
    hist. pomlad narodov la primavera dei popoli