Franja

no¹ [nou] pridevnik
noben, nobeden

on no account pod nobenim pogojem nikakor
of no account nevažen, nepomemben
no one nihče
no man nihče, noben človek; kdor je vedno proti
no man's land sporno ozemlje, vojska ozemlje med dvema frontama
no parking parkiranje prepovedano
no such thing nič takšnega
there is no denying ne more se zanikati
there is no knowing (saying) nemogoče je vedeti (reči)
vojska, sleng no bon zanič, ne gre
no confidence vote glasovanje o nezaupnici
no doubt seveda, nedvomno
no end zelo, močno, silno
there is no end ni konca ne kraja
to have no end of a time odlično se zabavati
no fear brez strahu, brez bojazni
no go zaman, nemogoče
no meaning nesmisel
by no means nikakor ne
now no mistake dobro me poslušaj
and no mistake gotovo, brez dvoma
no odds nič ne de
no picnic ni lahko, ni šala
in no time takoj, nemudoma, hitro
no two ways about it ni druge izbire
no wonder ni čudno, naravno
no vent nikakor
no song no supper brez dela ni jela
no cards no flowers fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)
no thourough-fare prepovedan prehod

none² [nən] zaimek & samostalnik
nobeden, noben, nihče

none other than nihče drugi kot
none more so than he nihče bolj kot on
we none of us nihče od nas
none but (fools) samo (norci)
none of your tricks! prenehaj s svojimi šalami!
none of that nič takega
he will have none of me ne zmeni se zame, ne mara me
none of your business to ti ni nič mar

nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini

null nič; noben, prav nič: null Lust/Motivation nobenega veselja/motivacije; null Bock auf etwas haben ne imeti nobenega veselja za/do; eins zu null ena proti nič; gleich null enak ničli; null und nichtig Recht ničen; null Komma nichts čisto nič; in null Komma nichts takoj, v trenutku

nullo

A) agg.

1. ničen, neveljaven:
scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena

2. šport
match nullo srečanje neodločeno

B) agg. knjižno noben

C) pron. knjižno nihče

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

pȉličnī -ā -ō noben: nema ni -oga nikogar ni

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

veruno

A) agg. knjižno noben

B) pron. knjižno nihče

жо́дний, жо́ден займ., nobèn zaim., nobêden zaim.

никакой noben;
без никаких, и (больше) никаких brez besed!, brez ugovora!;
никаких гвоздей! in nič drugega!

ніхто́ ніко́го займ., nihčè nikógar zaim., nobèn zaim.

нія́кий займ., nobèn zaim., nikákršen zaim.

aucunement [okünmɑ̃] adverbe nikakor, na noben način; na kakršenkoli način

exlēx -lēgis brez zakona, zunaj zakona, ki ga zakon ne veže, ki se za noben zakon ne meni: Luc. et Varr. ap. Non., Ci., H., L.

keinesfalls, keineswegs nikakor ne, na noben način

nē-quāquam, adv. (nē + abl. sg. zaimka quaequam „na noben način“) nikakor ne, na noben način ne, skratka nikakor, kratkomalo ne: Pl., Lucr., C., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., H., L., Cu., Val. Max., Asc., Stat., T., Plin., Plin. iun. idr., nequaquam istuc istae ibit Enn. ap. Ci., egregium virum sibi n. parem Ci., in taberna eius nummi n. omnes reperiuntur Ci., hunc ad egrediendum nequaquam idoneum arbitratus locum C., nequaquam satis in re una consumere curam [est] H.

nessunissimo agg. prav noben

ne-utiquam, pisano tudi ločeno ne utiquam (bralo se je nutiquam), adv. nikakor ne, na noben način (ne), sploh ne: sed mihi ne utiquam cor consentit cum oculorum aspectu Enn. ap. Ci., si albus capillus hic videtur, ne utiquam ingenio est senex Pl., quapropter haec res ne utiquam neglectu est mihi Ter., monebas de Q. Cicerone, ut eum quidem neutiquam relinquerem Ci. ep., Syphax vetere se continebat regno neutiquam quieturus L.; zlasti pri glag. arbitrari, placere, probare, putare, videri v pomenu prav (nič) ne, ne ravno, prav malo, sploh ne: vero ne utiquam honestum esse arbitror Ter., id ne utiquam mihi placet Pl., nihil relinquitur nisi fuga, cui te socium neutiquam puto esse oportere nec umquam putavi Ci., dictatori neutiquam placebat … fortunae se committere adversus hostes L.

whatever [wɔ́tévə]

1. zaimek
karkoli; vse, kar
pogovorno kaj vendar; sploh kaj

whatever do you want? kaj vendar hočeš?
take whatever you like! vzemite, karkoli hočete!
whatever do you think? sleng kaj si vendar domišljaš?

2. pridevnik
katerikoli; sploh kakšen; (nikalno) sploh noben

for whatever reasons iz katerihkoli razlogov
no doubt whatever sploh nobenega dvoma
is there any hope whatever? je sploh kakšno upanje (kaj upanja)?
this will be no trouble whatever for me to me ne bo prav nič motilo
no one whatever sploh nobeden