Franja

Zadetki iskanja

  • suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

    no es suyo to ni njegovo
    un amigo suyo neki njegov prijatelj
    de suyo sam od sebe
    elegante de suyo prirojene elegance
    a cada uno lo suyo čast, komur čast
    gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
    hacer suyo prilastiti si
    hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
    no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
    salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
    los suyos njegovi (svojci)
  • її́ займ., njén -a, -o, -i zaim.
  • bȁbosūk m dial., iron. mož, ki se je priženil k vdovi v njen dom
  • belíca ž
    1. bjelica (bel-), životinja bijele boje: kuna belica; kokoš belica
    2. zool. bjelica (riba)
    3. bijela biljka ili njen plod: pšenica belica
    bjelija; češnja belica; figa belica
  • chantry [čá:ntri] samostalnik
    pobožna ustanova za zveličanje duše; njen ustanovitelj; ustanovna kapelica, oltar itn.
  • gnōmonicus 3 (gr. γνωμονικός) ki se nanaša na sončno uro ali njen kazalec: res rationes VITR. Od tod subst. gnōmonica -ae, f: GELL. ali gnōmonicē -ēs, f: VITR., PLIN. (gr. γνωμονική, sc. τέχνη) umetnost presojanja in izdelave sončnih ur, gnomonika.
  • hemlock [hémlɔk] samostalnik
    botanika trobelika; njen strup
  • kolinsky [kəlínski] samostalnik
    zoologija sibirska kuna, njen kožuh
  • privateer [praivətíə]

    1. samostalnik
    zgodovina privatna ladja, ki je imela dovoljenje za napadanje sovražnih trgovskih ladij; njen kapitan, njen mornar

    2. neprehodni glagol
    pluti na taki ladji
  • split-level house [splítlevlháus] samostalnik
    hiša, ki je tako zgrajena, da en njen del leži med dvema nadstropjema
  • Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

    1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

    2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

    3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.
  • Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

    1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

    2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.
  • Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F.Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.
  • Anna -ae, f Ana,

    1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

    2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.
  • Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

    1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
    a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
    b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

    2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.
  • Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

    I. gr. žensko ime,

    1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

    2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

    3. ena od Hijad: Hyg.

    4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

    II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

    1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

    2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

    3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.
  • baročen pridevnik
    1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokk
    baročni dvorec ▸ barokk kastély
    baročni oltar ▸ barokk oltár
    baročni slikar ▸ barokk festő
    baročna freska ▸ barokk freskó
    baročni kipar ▸ barokk szobrász
    baročna cerkvica ▸ kis barokk templom
    baročna arhitektura ▸ barokk építészet
    baročna palača ▸ barokk palota
    baročna cerkev ▸ barokk templom
    baročni slog ▸ barokk stílus
    baročna fasada ▸ barokk homlokzat
    baročna glasba ▸ barokk zene
    baročno stopnišče ▸ barokk lépcsőház
    Od neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
    Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
    Povezane iztočnice: baročna trobenta

    2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokk
    baročna postava ▸ barokkos alkat
    Če imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.
    baročna ženska ▸ barokk testalkatú nő, molett nő, teltkarcsú nő
    Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

    3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
    Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.
  • Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
    a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
    b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).
  • besneti glagol
    1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzik
    šef besni ▸ a főnök dühöng
    navijač besni ▸ a szurkoló tombol
    besneti od jeze ▸ dühöng a méregtől
    nemočno besneti ▸ tehetetlenül dühöng
    tiho besneti ▸ csendesen dühöng
    besneti in preklinjati ▸ dühöng és káromkodik
    besneti in noreti ▸ dühöng és őrjöng
    besneti in kričati ▸ dühöng és ordítozik
    Njen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
    Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

    2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombol
    orkan besni ▸ tombol az orkán
    vihar besni ▸ tombol a vihar
    neurje besni ▸ tombol a zivatar
    požar besni ▸ tombol a tűz
    veter besni ▸ tombol a szél
    vojna besni ▸ tombol a háború
    bitka besni ▸ tombol a csata
    Pozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
    Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.
  • bivši samostalnik
    (nekdanji partner) ▸ ex, ex-barát, volt barát, expasi
    njen bivši ▸ volt barátja, expasija
    moj bivši ▸ exem, ex-barátom
    Tudi moj bivši me je poklical in sem ga ostro zavrnila. ▸ Az exem is felhívott, de szigorúan visszautasítottam.
    Igralka pa je celo najela telesnega stražarja, ki pazi na varno razdaljo med njo in njenim bivšim. ▸ A színésznő még testőrt is fogadott, aki ügyel a biztonságos távolságra közte és exe között.
    Njen bivši si je nato precej hitro našel novo partnerico. ▸ Az expasija azután elég gyorsan talált új barátnőt.