Franja

suus 3, pron. possessivum za 3. osebo sg. in pl. (gl. suī)

1.
a) kot direktni refleksiv α) (nanašajoč se na subj. istega stavka) svoj: ille suom (= suum) gnatum (sc. videre) cupit Pl., uxorem suam interrogavit Ci., hi (sc. septem sapientes) omnes praeter Milesium Thalem civitatibus suis praefuerunt Ci., sentit animus se suā vi, non alienā moveri Ci., de suis homines laudibus libenter praedicant C., aliquem suum facere L. prilastiti si koga (z nakupom), consulatu suo nono temptatus Suet. β) (nanašajoč se na obj. istega stavka v dat. ali acc.) njegov (njen, njihov) lastni; gl. spodaj 2. a). γ) (nanašajoč se na splošni, nedoločni subj.): in ceteris habenda ratio non sua (= sui na sebe) solum, sed etiam aliorum Ci.
b) kot indirektni refleksiv (v notranje odvisnih stavkih) njegov, njen, njìh, njihov: quid sui consilii sit, proponit C., quasi Appius ille Caecus viam muniverit … ubi impune sui posteri latrocinarentur Ci., Scythae petebant, ut regis sui filiam matrimonio sibi iungeret Cu.; v okrajšanih stavkih: quae (sc. Minerva Pallantis) patrem dicitur interemisse virginitatem suam (njeno) violare conantem Ci.; redkeje v primerah: incidit in eandem invidiam quam pater suus (= cum patre suo) N.; prim.: domo eādem fuit contentus, quā Eurysthenes, progenitor maiorum suorum N. njegovih; pesn. (nanašajoč se na glavni subj. in navidezno nam. ipsius): nutricem adfata Sychaei; namque suam (njeno) … cinis ater habebat V.; pron. v zvezi
a) s quisque: suum cuique! Ci., quo sua quemque natura maxime ferre videatur Ci., quas tamen inter omnes est suo quoque in genere mediocris Ci., tempore, quo singulis membris suum cuique consilium, suus sermo fuerit L.; z atrakcijo: equites suae cuique (nam. suos cuique) parti post principia collocat L.
b) s proprius: sua cuique laus propria debetur Ci., calamitatem aut propriam suam aut temporum queri … etiam mediocris est animi C., suo proprio proelio L.
c) z etičnim dat. sibi = svoj (njegov) lastni: Vitr., Col., Ap., suo sibi suco vivont (= vivunt) Pl., suo sibi gladio hunc iugulo Ter.
d) z ipse: alios suā ipsos invidiā opportunos oppressit L., sunt, qui eam … dicant … suā ipsam (= ipsius) peremptam mercede L., suis ipsi tormentis occupati Lact.; pron. okrepljen s -pte ali -met = svoj (lastni): suipte patris Pl., suompte (= suumpte) amicum Pl., Crassum suāpte interfectum manu Ci., suopte nutu Ci., suopte ingenio L., Plin., suāmet ipsum pecuniā praecipitem casurum S., suomet ipsi more praecipites eant S., suamet ipse scelera occultare S., suismet ipsi corporibus dimicantes miscuere certamina L., a suismet ipsis praesidiis indigna … patiebantur L., suāmet vi Plin., a filio suómet Ap.; subst.
a) suī -ōrum, m svojci, sorodniki, učenci, svoji ljudje, svoje čete, pristaši, sodržavljani, someščani: quem sui Caesarem salutabant Ci. ep., aequabiliter in alienos et in suos inruebat Ci., Caesar suos a proelio continebat C., in eo colle Iugurtha extenuatā suorum acie consedit S., recurrere ad suos L., plures suos reddiderat N. si je bil pridobil (naklonil), qui optime suos nosse deberet N., cum … eum obsecraret, se sibi suisque reservaret N., a conspectu suorum recesserant N.; redkeje v sg.: tutores in ea quoque re partium memores ad suum tendere L. so bili za svojca, dextra decisa quaerit te suum V. svojega lastnika, (sc. volucres avem) fecere suam Stat. naredijo za svojo, jo sprejmejo (vzamejo) za svojo.
b) pl. sua -ōrum, n svoje = svoje (njegovo, njeno, njihovo) imetje, svoja (njegova, njena, njihova) last, svojina, imetek: cum se suaque omnia in oppidum … contulissent C., cum se suaque ab iis defendere non possent C., plebi (civibus N.) sua restituere S., se suaque omnia potestatis alienae facere L., ad sua redire Amm., ut in suis requirerent barbaros Amm. v njih (njihovi) deželi; sg. suum -ī, n svojina, svoja (njegova, njena, njihova) last: Dig., ne suum adimeret alteri Pl., alicui suum vendere Ci. njegovo zakonito last, ut ad suum quisque perveniat Ci., quid quisque habeat sui Ci., sui nihil deperdere C., largius suo uti S., quod suum non esset L., aliquid suum dicere Q. proglasiti kaj za svojo last.

2. occ.
a) svoj (njegov, njen) ljubi, ljubljeni, priljubljeni; večinoma pesn.: constitit alma Venus … suique Caesaris eripuit membris … animam O., cumque choro meliore sui vineta Timoli Pactolonque petit O., deseruere sui nymphae vineta Timoli O., quodque suus coniunx riguo collegerat horto, truncat olus foliis O., pinus suis montibus caesa O. na domačem gorovju.
b) svoj (njegov, njen, njihov) lastni, lasten, svojski, sam svoj, samosvoj: indulsit illi suus pater semper Ci. ep., illum ulciscentur mores sui Ci. ep., hunc (sc. Hannibalem) sui cives e civitate eiecerunt Ci., is poterit semper in disputando suus esse Ci. samobiten, samostojen, neodvisen, suosque deos aut novos aut alienigenas coli confusionem habet religionum Ci., suā sponte Ci., C., L. idr. sam po svoji volji, sam od sebe, po svoji glavi, introire ad Ciceronem ac … domi suae inparatum confodere S., plebi sui magistratus essent L., suus fuit accusator N. sam svoj, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. v svojem (lastnem) imenu, sam zase, ei … sua manu scripsit N. svojeročno, lastnoročno, in sua potestate esse N. ali sui iuris esse Ci., Paul. (Dig.) sam svoj biti, biti samostojen, biti neodvisen, ancilla nunc sua est Pl. samosvoja, materiam suo praebet seges arida damno O., suas cuiusque eorum clientelas (sc. esse) C. (De bello Gallico 7, 32; gl. clientela) vsak … ima svoje posebno, sua sidera norunt V. imajo svoje posebne zvezde, viscum … quod non sua seminat arbos V., suas iniurias persequi C. krivice, ki so se jim zgodile, neque cuiquam mortalium iniuriae suae parvae videntur S. njemu storjene krivice; pesn. in poznolat.: vix sua erat O. pri sebi, suus non est Icti. ni pri sebi, ni pri pameti; subst.: suum illud … tenet ad extremum Ci. drži se svojega (znanega) načela …
c) svoj = pravšen, pravšnji, pravi, pripadajoč, pristoječ, pristojen, primeren, prikladen, ustrezen, določen, ustanovljen, odločen, navaden, običajen, naraven, prirojen: domesticus et suus consul Ci., si suum numerum naves haberent Ci. pravšno, določeno, numerum non habet illa (sc. ratis) suum O., esse sui roboris O. pravšne, suae aetatis Dig., suo iure N. po pravici, ki mu gre, po vsej pravici, suo iure Ennius sanctos appellat poëtas Ci., verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. na prav(šn)i bojni način = na konju, jezdeč, fessosque sopor suus occupat artus V. jim pristoječ(e), suis quemque stimulis movere L. vsakega njegovo (= primerno), iusto desunt sua verba dolori O. primerne, ad quam (sc. immortalitatem) eum sua fata ducebant L. njemu določena usoda, stat sua cuique dies V. določeni, subito reliquit annum suum Ci. opustil je svoje za potegovanje (kandidaturo) za službo (pretorstvo) zakonito določenega leta, qui autem anno suo petierint Ci. ki so se potegovali za službo v (svojem) zakonito določenem letu, factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi suo tempore, rei publicae paene sero Ci. ob času, ki je bil zanj pravi, fortuna sua mobilitate, quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N. ob svoji običajni nestanovitnosti, pennas ambo non habuere suas O. prirojenih, suā morte defungi Suet. svoje smrti, sam od sebe umreti = umreti naravne smrti, (sc. aurum) statim suum est Plin. je takoj (je že) naravno (= čisto); suum est z inf.: quia suum est interiectionis voce abscondita proferri Prisc.
d) pripraven, ugoden: suo loco, suis locis C., suo loco pugnam facere S., suo maxime tempore atque alieno hostibus bellum incipere L., occasio sua L., aestu suo Locros traiecit L., ferunt sua flamina classem V., vere suo V., ventis iturus non suis H., sua sidera Val. Fl., primo variā fortunā, mox pugnavit suā Vell.
e) komu vdan, naklonjen: Alfenus … utebatur populo sane suo Ci., vota suos habuere deos O., Ambracienses sui L. ali Chatti sui T. ki so njemu vdani, naklonjeni, Hispania sua T.

Opomba: Gen. pl. suûm: Ter., Sis. ap. Non.; zastar. (predklas.) obl.: sam = suam: sam pro suam (sc. antiqui) dicebant P. F.; sōs = suōs: sos interdum pro suos (sc. antiqui) ponebant P. F.; sās = suās: sas suas: Ennius: „Virgines nam sibi quisque domi Romanus habet sas“ P. F.; sīs = suīs: per dativum casum idem Ennius effert: „Postquam lumina sis oculis,“ pro suis P. F.

suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

no es suyo to ni njegovo
un amigo suyo neki njegov prijatelj
de suyo sam od sebe
elegante de suyo prirojene elegance
a cada uno lo suyo čast, komur čast
gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
hacer suyo prilastiti si
hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
los suyos njegovi (svojci)

його́ займ., njegôv -a, -o, -i zaim.

an

1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)

2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...

3. auf Fahrplänen: an prihod

4. (etwa) an 500 približno 500

5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede

candleberry [kǽndlberi] samostalnik
botanika voskovnik; njegov plod

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

greenheart [grí:nha:t] samostalnik
neko zahodnoindijsko drevo, njegov les

henbane [hénbein] samostalnik
botanika črni zobnik, blen; njegov strup

kròp kropa m
1. vrela, ključala voda: tako je kot bi ga s -om polil
sav je crven
2. ni ne krop ne voda njegov je karakter neizrazit; še neslanega -a mi niso dali
niso mi dali ni pišljiva boba

marabout [mǽrəbu:t] samostalnik
mohamedanski menih ali puščavnik; njegov grob

njègovski prisl. po njegovem, na njegov način: on je to onako njegovski učinio

obdelíti -im dodijeliti, dodeliti komu njegov dio, deo: obdeliti otroke z jabolki

papaw [pəpɔ́:] samostalnik
botanika melonovec, tropsko ameriško sadno drevo; njegov plod (tudi papaya)

pitchpin [pičpɛ̃] masculin vrsta ameriškega bora; njegov (zelo trd) les

placeur, euse [plasœr, öz] masculin, féminin posredovalec, -lka za službo; oseba, ki razmešča, vodi vsakega gledalca v kinu na njegov prostor; prodajalec loterijskih srečk, blaga

tròpār -ára m (gr. troparion) tropar, himna, pesem na čast svetniku na njegov god: prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšen je tropar, vsakomur po zaslugah

a k, do, na, v, skozi, od, po, za, s

voy a Madrid grem v Madrid
a la mesa pri mizi
¡a comer! k mizi (obedu)!
a cinco leguas pet milj daleč
a las tres ob treh
a la entrega ob prejemu
de pies a cabeza od nog do glave
a pie peš
a caballo na konju, jež
a la antigua starinsko, staromodno
saber a limón imeti okus po limoni
a compás v taktu
dos a dos po dva in dva
paso a paso korak za korakom
a tres pesetas po tri pesete
¿a cómo? po čem?
a beneficio v korist
a su favor v njegov prid
a ruegos de su padre na očetove prošnje
a vuelta de correo z obratno pošto
a nado plavaje
a disgusto nerad
a decirlo así tako rekoč
a que torej
a pesar de kljub
a no ser así če temu ni tako
amo a la patria ljubim domovino
respeta a tu madre spoštuj svojo mater
enseñar a escribir učiti pisanja
jugar a los naipes karte igrati

acquit [aki] masculin pobotnica, potrdilo o prejemu, o plačilu

par manière d'acquit bežno, površno, nemarno
pour acquit plačano!; znesek (hvaležno) prejel!
par acquit de conscience za pomirjenje vesti, da si ne bi (pozneje) česa očital
je pensais qu'il n'était pas à Paris; par acquit de conscience, j'ai téléphoné chez lui menil sem, da ga ni v Parizu; za pomirjenje vesti sem telefoniral na njegov dom

admiration [-sjɔ̃] féminin občudovanje; navdušenje; začudenje

son courage fait l'admiration de tout le monde njegov pogum zbuja občudovanje pri vseh
être saisi d'admiration biti ves iz sebe od občudovanja
exciter l'admiration zbujati občudovanje

Aesōpus -ī, m (Αἴσωπος) Ezop (Ajzop),

1. slavni gr. basnopisec, Solonov sodobnik, baje frigijskega porekla, suženj na Samosu, kasneje osvobojen. Po njem so se vse poznejše basni imenovale ezopske: Q., Gell. — Od tod adj. Aesōpīus (Aesōpēus: Aus. ) 3 (Αἰσώπειος) ezopski = napisan na Ezopov način: fabulae, quas Aesopias, non Aesopi dicimus Ph. (basni, v katerih so nastopale živali in stvari kot govoreča in delujoča bitja, naspr. Libysticae fabulae, basni, imenovane po neki Libiji [Libys], v katerih so nastopali ljudje in živali), logi Sen. ph.; Aesōpicus 3 (Αἰσωπικός) = Aesopīus: Aesopicae fabulae Isid.

2. Clōdius (Claudius) Aesopus Klodij (Klavdij) Ezop, sloveči traged v Rimu, Ciceronov prijatelj: Ci., H., Q. Njegov sin je brezumno zapravljal po očetu podedovano veliko premoženje: Ci. ep., Val. Max., Plin., filius Aesopi... aceto diluit insignem bacam H.