Franja

ихний (lj.) njihov

ї́хній -ня, -нє, -ні займ., njíhov -a, -o, -i zaim., njún -a, -o, -i zaim.

engrenage [ɑ̃grənaž] masculin sistem zobatih koles in njihov medsebojni pogon; prestava; figuré povezanost okoliščin

train masculin d'engrenage gonilno kolesje
l'engrenage de la violence nasilje za nasiljem
être pris dans l'engrenage (d'une passion) (figuré) zaiti v kolesje (strasti)
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) opeči si prste

njȉhovski prisl. po njihovem, na njihov način: živjeti po njihovski

Saxon [sǽksən]

1. samostalnik
Sas; Anglosas; Anglež (na Irskem); njihov jezik

Old Saxon stara saščina

2. pridevnik
saški; anglosaški

Saxon genitive saški rodilnik

Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) — Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.

baltski jeziki stalna zveza
(jezikovna skupina) ▸ balti nyelvek
Njihov materni jezik je litovščina, eden izmed zgolj dveh preživelih baltskih jezikov. ▸ Anyanyelvük a litván, a két fennmaradt balti nyelv egyike.

bôsti (bôdem)

A) imperf.

1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate

B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszióVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitaPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.

Hyadēs -um, acc. -as, f (Ὑάδες, pravzaprav = „dežujoče“ iz gr. ὕω dežujem; lat. Suculae „svinjke“, ker je ljudska etim. besedo Hiades napačno izvajala iz gr. ὗς svinja, čemur se Ci. in Plin. posmehujeta) Hiáde, Deževnice, Gostosevci, sedmerica zvezd v ozvezdju Bika (v njegovi glavi); njihov vzhod od 7. do 21. maja naznanja in prinaša dež: Hyg., Plin., Val. Fl., Gell., has Graeci stellas Hyadas vocitare suërunt, [a pluendo; ὕειν enim est pluere] nostri imperite Suculas, quasi a subus essent, non ab imbribus nominatae Ci., pluviae V., tristes H.; v grški mitologiji so Hiade hčere Atlanta (Atlas) in sestre (po drugih hčere) Hianta (Hyas), tudi sestre Plejad: O. Sg. Hyas -adis, fem. kolekt. hijada, deževnica: Stat., Cl.

īn-fuscō -āre -āvī -ātum rusiti, (po)rjaviti, (po)črniti: vellera pullis maculis inf. V. z rjavo barvo (po)škropiti, sanie arena infuscatur V. porjavi, aquam atramento i. Plin., colorem rubrum nigro Gell., vinacea Col.; toda pesn.: barba infuscat pectus Poeta tragicus ap. Ci. obsenčuje; metaf. (po)kaziti, (po)kvariti, (po)pačiti: vicinitas non infuscata malivolentiā Ci., barbaries eos (njihov jezik) non infuscaverat Ci., ne victoriae gloria saevitiae macula infuscaretur Iust., saporem vini Col., merum Pl. (raz)redčiti (z vodo), vox infuscata Sen. ph. ali sonus infuscatus Plin. ne čist glas.

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.

iskríti se to spark; to sparkle; to scintillate; to emit sparks; to glitter

oči so se mu iskrile od jeze his eyes flashed with anger
zvezde se iskrijo the stars sparkle
njihov pogovor se iskri od duhovitosti their conversation sparkles with wit

karizma samostalnik
1. (značajska lastnost) ▸ kisugárzás, karizmaIma tudi izreden smisel za humor in posebno karizmo, zaradi katere je pri gledalcih izredno priljubljen. ▸ Rendkívüli humorérzékkel és különleges kisugárzással is rendelkezett, így a nézők körében rendkívül népszerű volt.
Žensk s karizmo se moški v bistvu bojijo, se jim ne upajo približati. ▸ A karizmatikus nőktől tulajdonképpen félnek a férfiak, nem mernek közeledni feléjük.
Dirigent mora imeti avtoriteto, karizmo, široko znanje, da glasbenike prepriča in mu sledijo. ▸ A karmesternek tekintéllyel, karizmával és nagy tudással kell rendelkeznie, hogy a zenészek elfogadják és kövessék.
Ima pač tako karizmo, da je osvojil srca mladih in starih. ▸ Olyan a karizmája, hogy a fiatalok és az idősek szívébe is belopja magát.

2. zlasti v verskem kontekstu (nadnaravna sposobnost) ▸ karizma, természetfeletti adományRedovniška karizma je še najbolj podobna karizmi ljubezni, ki vključuje vse posamezne karizme, jih zedinjuje in je njihov temelj. ▸ A szerzetesi karizma leginkább a szeretet karizmájához hasonlít, amely az összes különleges karizmát magába foglalja, egyesíti és az alapjukat képezi.

kontrolírati (-am) perf., imperf.

1. (nadzirati, nadzorovati) controllare:
kontrolirati delo, poslovanje bank controllare l'attività delle banche

2. (pregledati, pregledovati) controllare, verificare:
kontrolirati potne liste controllare i passaporti

3. (obvladati, obvladovati) controllare; avere, esercitare il controllo:
njihov kapital kontrolira okoli tretjino naftne industrije il loro capitale controlla circa un terzo dell'industria petrolifera

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

litovščina samostalnik
(litovski jezik) ▸ litván [nyelv]Njihov materni jezik je litovščina, eden izmed zgolj dveh preživelih baltskih jezikov. ▸ Anyanyelvük a litván, amely a balti nyelvcsalád mindössze két fennmaradt tagjának egyike.