Franja

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

delati se Francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Nihče iz strežbe mu ni prinesel pepelnika, gostitelja pa sta se delala Francoza. ▸ A felszolgálók közül senki sem hozott neki hamutartót, a házigazdák pedig úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

diktírati to dictate (komu, pismo to someone, a letter)

meni ne bo nihče diktiral I am not to be dictated to
zmagovalec ima pravico premaganemu diktírati svoje pogoje the conqueror has a right to dictate his conditions to the conquered

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

dorásel adult; grown-up; full-grown; (za možitev) marriageable; (do moške dobe) arhaično grown up to man's estate

dorásla oseba adult
biti dorásel to be of age, (figurativno) to be equal (čemu to something), to be up (to something), to be a match (for something)
nisi dorásel tej nalogi you are not equal to this task, you are not up to this task
ni dorásel tej nalogi he is not up to this task
nihče mu ni dorásel he has no equal, there is no one to match him

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

drúg, drugáčen autre, différent

drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

gospodár (hiše, stanovanja) householder, landlord; (delodajalec) employer, master, ZDA boss; (kmetovalec) farmer; husbandman, pl -men; (oblast) lord, master, ruler

biti svoj gospodár to be one's own master, to be independent, žargon to be on one's own
brez gospodárja without a master
otroci brez gospodárja waifs and strays pl
stvari brez gospodárja unclaimed (ali unowned, ownerless) property
živali brez gospodárja stray animals, strays pl
neomejen gospodár absolute ruler, despot
on je dober gospodár he manages well
ona je gospodár v hiši, v družini (»nosi hlače«) she wears the trousers
nihče ne more služiti dvema gospodárjema no man can serve two masters
kakšen gospodár, takšen sluga like master, like man

gospodár amo m ; dueño m ; patrón m ; jefe m

hišni gospodar amo de (la) casa
biti gospodar v hiši mandar en su casa
biti gospodar nad čem dominar sobre a/c; ser dueño de a/c
nihče ne more služiti dvema gospodarjema ninguuo puede servir a dos señores; no se puede repicar y andar en la procesión
kakršen gospodar, takšen hlapec cual el dueño, tal el perro

Guinnessova knjiga stalna zveza
(publikacija) ▸ Guinness Rekordok Könyve
Da bo dosežen rekord za Guinnessovo knjigo, nihče več ne dvomi. ▸ Senki sem kételkedik abban, hogy bekerül a Guinness Rekordok Könyvébe.
Sopomenke: Guinnessova knjiga rekordov

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hvála thanks pl; (pohvala) praise, laud, commendation; (govor, pismena hvala) eulogy, panegyric, encomium

hvála! thank you!
hvála lepa! thanks very much!, many thanks!
hvála lepa za Vašo prijaznost! many thanks for your kindness!
hvála bogu! thank God!
hvála bodi bogu! thanks be to God!
hvála za Vaše vprašanje (po mojem zdravju)! thank you for asking after me
srčna Vam hvála za... my heartfelt thanks to you for..., I am deeply grateful to you
biti skop s hválo to be sparing with one's praise
hválo peti komu to sing someone's praises
sam sebi hválo peti to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
še hvála mi ni nihče rekel! much (ali small) thanks I got for it!
lastna hvála se po blatu, pod mizo valja self-praise is no recommendation
še malo čaja? - prosim! (da); hvála, ne! some more tea? - yes, please!; no, thank you!

indiferénten indifferent; unconcerned; apathetic; insensible

nevarnost me pusti indiferéntnega I am indifferent to danger
nihče ne more ostati indiferénten, kadar gre za prihodnost domovine no one can remain quiet when the future of the country is at stake

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

izvòr origin; source; root; (osebe) birth, extraction

izvòr besede the origin (ali derivation) of a word
imeti izvòr to originate
izvòr Baskov ni znan the origin of the Basque race is unknown
nihče ne pozna izvòra njegovega premoženja no one knows the source of his wealth
treba je najti izvòr zla the source of the evil must be discovered
imeti svoj izvòr v to owe one's origin (ali birth) to..., to derive one's origin from...

jáviti (-im) | jávljati (-am)

A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
javiti se na izpit presentarsi all'esame
javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva

kakó how; in what way

kakó to? how so?
kakó lepó! how beautiful!
kakó daleč? how far?
kakó to, da... how comes it that..., how come that...
kakó vraga... how the deuce..., how the devil..., how the dickens...?
kakó, prosim? I beg your pardon, pogovorno pardon?; what was that?, what did you say?
kakó se počutiš? how do you feel?
kakó stara je? how old is she?
kakó dolgo ste že v Ljubljani? how long have you been in Ljubljana?
kakó je z vstopnicami? what about the tickets?
kakó lepo jutro! what a lovely morning!
kakó sem vesel, da te vidim! how pleased I am to see you!
kakó je nesrečna! how unhappy she is!
kakó mu je ime? what is his name?
kakó imenujete to (rečete temu) po angleško (v angleščini)? what do you call this in English?
kakó to, da si še vedno tu? how is it you're still here?
ne razumem, kakó je to možno I do not understand how this can be
nihče ne ve kakó mu je uspelo no one knows how he has done
kakó vendar... how on earth...
pa še kakó! and how
Se lahko poslužim vašega telefona? - Kako, da ne! May I use your telephone? - Why, yes! of course!

klícati to call; to shout; to cry

klícati koga po imenu to call someone by (his) name
klícati koga to call someone
klícati koga k sebi to call someone over, to summon, to ask ali to invite someone to come
klícati po imenih to call the roll
klícati na pomoč to call for help
častnik je klical ime, ki ga nihče od nas ni mogel slišati the officer called (out) a name which none of us could hear

kós³

biti kós čemu to be equal to something, to be a match for something
nisem ti kós I'm not a match for you
nihče mu ni kós there is no one to match him
biti kós priliki to rise to occasin
on ni kós tej nalogi he is not equal (ali up) to this task
nisem mu kós I am no match for him
biti kós situaciji, položaju to cope with a (ali the) situation, to be equal to te situation, pogovorno to measure up to the job