Franja

nenávidnōst ž
1. nevoščljivost, zavist
2. sovraštvo

nenávist ž
1. nevoščljivost, zavist
2. sovraštvo: ovaj gospodin je oličena zloba i nenavist

obtrectātiō -ōnis, f (obtrectāre) zavistno poniževanje (dajanje v nič), zavist(nost), zavidnost, nevoščljivost, sumničavost, sumničenje, zavistno sovraštvo, zavistna graja: Iust., domestica Ci., obtrectatio et invidia Pl., C., L. idr.; s subjektnim gen.: eorum malevolentissimae obtrectationes Ci.; z objektnim gen.: laudis C. ali gloriae alienae L.; z obema gen.: tanta fuit nonnullorum (subj.) virtutis (obj.) obtrectatio N. zavistno ujedanje nekaterih zaradi kreposti; s praep.: obtrectatio atque invidia adversus crescentem … gloriam alicuius L., nulla in oratione cuiusquam erga Flavianos obtrectatio T., ut, inter quos tanta laudis aemulatio, nulla intercederet obtrectatio N.; consilium habere potest obtrectationem Plancus in Ci. ep. je podvržena zavistnemu sovraštvu.

pelusa ženski spol vlakna (v tkanini); ljubosumnost, (otroška) nevoščljivost

gente de pelusa bogatini
sin pelusa brezvlaknat (papir)

yellow² [jélou] samostalnik
rumena barva; rumenilo, rumeno barvilo; rumenjak
množina, zastarelo, figurativno ljubosumnost, nevoščljivost
pogovorno strahopetnost
sleng senzacijski list

the yellows množina, zastarelo, medicina zlatenica
(krajšava za) yellow sponge botanika zlata goba

závidnōst ž zavistnost, nevoščljivost

závist ž zavist, nevoščljivost: iz njega govori zavist, žut, zelen od -i; crknuti od -i

завистливость f zavist(nost), nevoščljivost

за́здрість -рості ж., nevoščljívost -i ž., zavíst -i ž.

celo moški spol vnema, gorečnost, prizadevnost

estar en celo goniti se (žival)
celos pl ljubosumnost; nevoščljivost; sum
drama de celos drama ljubosumnosti
dar (ali infundir) celos zbuditi v kom ljubosumnost
tener celos (de) biti ljubosumen (na)
por celos iz ljubosumnosti

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

grísti mordre, ronger, piquer, picoter ; figurativno tracasser, tourmenter

gristi se s'affliger, s'affecter, se chagriner
to me grize cela me ronge (le cœur), cela me tracasse, cela me chagrine
nevoščljivost ga grize il est dévoré (ali rongé) d'envie
nohte gristi ronger ses ongles, se ronger les ongles
ustnice gristi se mordre les lèvres

métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje

de métier po poklicu, poklicen
métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
métier à bras ročne statve
métier àfiler predilski stroj
métier manuel, artisanal rokodelski poklic
métier à tricoter pletilni stroj
métier à retordre stroj za sukanec
armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
homme masculin de métier rokodelec
homme masculin du métier strokovnjak
jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
terme masculin de métier strokovni izraz
apprendre un métier učiti se (neke) obrti
apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
changer de métier menjati poklic
être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
faire métier de quelque chose privzeti navado za
gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
savoir son métier spoznati se na svoj posel

naj sosedu krava crkne frazem
kot grožnja (izraža nevoščljivost) ▸ dögöljön meg a szomszéd tehene

poklícen profesional

poklicna bolezen (dejavnost, izobrazba, tajnost, nevoščljivost) enfermedad f (actividad f, formación f; secreto m, envidia f) profesional
poklicno združenje, poklicna zveza asociación f profesional; sindicato m

profesión ženski spol poklic; obrt, rokodelstvo; redovniška zaobljuba; veroizpoved

profesión de la fe veroizpoved
profesión liberal svoboden poklic
profesión mercantil trgovski poklic
profesión religiosa zaobljuba
envidia de profesión poklicna nevoščljivost
jugador de profesión poklicen igralec
ejercer una profesión izvrševati obrt ali poklic
hacer profesión napraviti zaobljubo

profesional poklicen, stanovski; strokoven, profesionalen

asociación profesional poklicno združenje
biblioteca profesional strokovna knjižnica
educación (escuela) profesional strokovna izobrazba (šola)
enseñanza profesional strokovni pouk, strokovno šolstvo
envidia profesional poklicna nevoščljivost
secreto profesional uradna tajnost

refréner [rəfrene] verbe transitif brzdati, krotiti, zadržati; ustaviti

refréner son impatience, son envie brzdati svojo nestrpnost, svojo zavist, svojo nevoščljivost

zavìdljiv -a -o, závidljiv -a -o zavisten, nevoščljiv: -e riječi; -ōst ž zavistnost, nevoščljivost

zavist ženski spol (-i …) der Neid (zelena blasser, giftiger), (nevoščljivost) die [Mißgunst] Missgunst; der Brotneid, Futterneid
ki zbuja zavist neiderregend
brez zavisti neidlos
pokati od zavisti vor Neid platzen