Franja

Zadetki iskanja

  • avtomobílski motoring; motor; automobile, automotive

    avtomobílska antena car-radio aerial
    avtomobílska brizgalna fire engine
    avtomobílska cesta VB motorway; ZDA expressway, superhighway
    avtomobílska industrija car manufacture; motor (ali automotive ali automobile industry)
    avtomobílsko dirkališče racetrack
    avtomobílske dirke (motor) racing
    avtomobílski defekt engine trouble
    avtomobílski bencin petrol, ZDA gas(oline), motor spirit
    avtomobílski hrup noise of traffic
    avtomobílska karoserija car body
    avtomobílski klub automobile club
    avtomobílska očala goggles pl
    avtomobílskó olje engine oil
    avtomobílski izlet drive, excursion, car trip
    avtomobílska kolona motor vehicle convoy; ZDA (povorka) motorcade
    avtomobílska nesreča traffic (ali car) accident
    avtomobílska oprema car accessories, car parts pl
    avtomobílska pnevmatika car tyres (ZDA tires)
    avtomobílska popravljalnica motor-vehicle repair shop (ali workshop, garage)
    avtomobílski prevoz, transport motor transport
    avtomobílska razstava motor show
    avtomobílski radijski sprejemnik car radio, auto radio
    avtomobílski rezervni deli in pritikline car spares and accessories pl
    avtomobílsko vzdrževanje car maintenance
    avtomobílska karta (zemljevid) road map
    avtomobílska hupa, troblja hooter, horn
    avtomobílska garaža garage
    avtomobílska kapa, čepica motorist's cap
    avtomobílska čelada safety helmet, crash helmet
    avtomobílska izposojevalnica car hire, car rental; (za samovoznike) self-drive
    avtomobílsko parkirišče car park, ZDA parking lot
    avtomobílsko pokopališče junk yard
    avtomobílska policijska past (police) trap
    avtomobílski promet motor traffic
    avtomobílska vleka towing by motor vehicle
    avtomobílska tablica number plate, licence plate
    avtomobílska tehnika motor eingineering
    avtomobílska vožnja ride; drive
  • avtomobílski d'automobile

    avtomobilska cesta route ženski spol (réservée à la circulation automobile)
    avtomobilska dirka course ženski spol automobile
    avtomobilski izlet randonnée ženski spol en auto
    avtomobilska nesreča accident moški spol de voiture (ali d'auto, de la route)
  • avtomobílski

    avtomobilska cesta autopista f, carretera f para automóviles
    avtomobilska dirka carrera f de automóviles
    avtomobilska karavana (razstava) caravana f (exposición f) de automóviles
    avtomobilska karta mapa m para automovilistas
    avtomobilska očala anteojos m pl (ali gafas f pl) de automovilista
    avtomobilsko parkirišče estacionamiento m de automóviles
    avtomobilski radijski sprejemnik radiorreceptor m para automóvil
    avtomobilska nesreča accidente m de automóvil
    avtomobilski šport deporte m automovilista
  • balonarski pridevnik
    (o balonarstvu) ▸ hőlégballon, ballon, hőlégballonos, ballonos
    balonarska nesreča ▸ hőlégballon-baleset
    balonarski polet ▸ hőlégballonos sétarepülés, ballonos repülés
    balonarska košara ▸ hőlégballonkosár
    balonarsko tekmovanje ▸ hőlégballonverseny, ballonverseny
    balonarski pilot ▸ hőlégballon pilótája
    balonarska ekipa ▸ hőlégballoncsapat
    balonarska sekcija ▸ hőlégballon-tagozat
    balonarsko društvo ▸ hőlégballonos egyesület
    balonarski klub ▸ hőlégballonklub
    balonarski festival ▸ hőlégballon-fesztivál
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • del|o1 [é] srednji spol (-a …)

    1. die Arbeit (tudi fizika)
    duševno delo geistige Arbeit
    fizično delo körperliche Arbeit
    delo na čem die Arbeit an
    opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
    opraviti delo eine Arbeit leisten
    lotiti se dela an die Arbeit gehen
    imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
    dela prost arbeitsfrei
    praznik dela der Tag der Arbeit
    konec dela der Feierabend

    2. (zaposlitev) die Arbeit
    delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
    iskati delo Arbeit suchen
    najti delo Arbeit finden
    izgubiti delo seine Arbeit verlieren
    delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
    dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
    nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
    poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
    posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
    delo na domu die Heimarbeit
    prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
    pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
    delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
    proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
    po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
    … dela Arbeits-
    (delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
    svet dela die Arbeitswelt

    3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
    kvalitetno delo eine Wertarbeit
    (nemško deutsche Wertarbeit)
    |
    lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

    k delu zur Arbeit
    na delo:
    iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
    voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
    vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
    na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
    biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
    o delu:
    pogodba o delu der Arbeitsvertrag
    zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
    ob delu:
    izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

    po delu plačevati: leistungsgerecht

    pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
    nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
    varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
    varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
    v delo:
    vzeti v delo in Arbeit nehmen
    za delo:
    nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
    nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
    omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
    omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
    dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
    z delom:
    prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
    pridobiti z delom erarbeiten
    študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
    ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
    začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
    ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
    dela množina:
    gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
    za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
    pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
    -arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
    |
    figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • dobróta bonté ženski spol , bienfait moški spol

    sama dobrota ga je il est la bonté même, sa bonté ne connaît pas de limites
    tudi nesreča ima svojo dobroto à quelque chose malheur est bon
    na mizi je bilo mnogo dobrot sur la table il y avait beaucoup de bonnes choses
    srčna dobrota bonté ženski spol du cœur
  • doletéti to arrive flying

    doletéti koga (figurativno) to come upon someone, to befall someone
    doletela ga je nesreča he met with an accident
    doletela ga je sreča he had a stroke of luck
  • doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
    družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
    doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
    smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
    doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
  • doletéti suceder

    doletela ga je nesreča le sucedió una desgracia
  • doživ|eti [é] (-im) doživljati erleben (tudi figurativno); (izkusiti) erfahren; neko starost: es bringen auf (doživeti 100 let : es auf 100 Jahre bringen); živčni zlom, poraz, brodolom, izgube: erleiden (einen Nervenzusammenbruch, eine Niederlage, Schiffbruch, Verluste erleiden)
    doživeti kolaps medicina kollabieren
    doživeti neuspeh Schiffbruch erleiden (z mit), eine Bauchlandung machen
    | ➞ → brodolom, ➞ → infarkt, ➞ → nesreča
  • elementáren (-rna -o) adj.

    1. (temeljen, osnoven) elementare, essenziale:
    elementarno znanje nozioni, conoscenze elementari

    2. (errore) madornale

    3. (prvinski) elementare:
    elementaren vzbruh strasti sfogo di istinti elementari

    4. kem. elementare:
    elementarne snovi sostanze elementari

    5. (ki se tiče naravnih sil) elementare:
    elementarna nesreča catastrofe
    elementarne sile forze elementari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. elementarni delec particella elementare
    fiz. elementarni naboj carica elementare
    šol. elementarni pouk insegnamento elementare
    min. elementarna celica individuo cristallino
  • gora samostalnik
    1. (visoka vzpetina) ▸ hegy, hegység
    najvišja gora ▸ legmagasabb hegy
    zasnežene gore ▸ havas hegyek
    osvojiti goro ▸ hegyet meghódít
    povzpeti se na goro ▸ megmássza a hegyet
    vrh gore ▸ hegycsúcs
    vznožje gore ▸ hegyláb
    pobočje gore ▸ hegyoldal
    vzpon na goro ▸ hegy megmászása
    hoditi v gore ▸ hegyekbe jár
    reševanje v gorah ▸ hegyi mentés
    nesreča v gorah ▸ baleset a hegyekben
    Devetnajstkrat se je povzpel tudi na našo najvišjo goro. ▸ Tizenkilenc alkalommal megmászta a legmagasabb hegyünket.
    Povezane iztočnice: mizasta gora

    2. (velika količina) ▸ egy halom, egy rakás
    cela gora ▸ egész rakás
    gora papirja ▸ egy halom papír
    gora denarja ▸ egy halom pénz
    gora dokazov ▸ egy rakás bizonyíték
    gora posode ▸ egy halom
    gora knjig ▸ egy halom könyv
    Zaslužil je gore denarja. ▸ Egy halom pénzt keresett.
    Vsak dan prihaja prava gora pisem. ▸ Naponta egy halom levél érkezik.
    Povezane iztočnice: ledena gora
  • gorj|e [é] srednji spol (-a …) das Leid; das Weh; (nesreča) die Heimsuchung
  • grméti (-í)

    A) imperf. impers. ➞ zagrmeti tuonare

    B) grméti (-ím) imperf.

    1. tuonare, rombare; strepitare

    2. pren. piombare; rovinare:
    nesreča za nesrečo mu grmi na glavo gli è piombata addosso una disgrazia dopo l'altra
    pren. vse grmi na kup tutto rovina
  • híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
    kratek hip breve istante
    hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
    vsak hip bo tu torna a momenti
    vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
    zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento
  • hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

    rajši hotéti to prefer
    ne hotéti to be unwilling
    hočeš cigareto? will you have a cigarette?
    kaj hočete? what do you want?
    kaj hočeš od mene? what do you want of me?
    on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
    kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
    naj to hoče ali ne whether he likes it or not
    hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
    noče sprejeti denarja he won't accept the money
    naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
    kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
    ona dela, kar hoče she has her own way
    sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
    hočem, da greš domov I want you to go home
    s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
    imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
    hočemo mu dobro we wish him well
    kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
    hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
    dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
    kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
    hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
    hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
    hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
    kaj sem hotel reči? what was I going to say
    hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
    hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
    (sam) si to hotel you asked for it (yourself)
    hotela me je udariti she felt like hitting me
    usoda je hotela, da... it was fated that...
    srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
    on je tako hotel he wanted it that way
    hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
    nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
    na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
    jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
    kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
    hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same
  • hudíčev (-a -o) adj.

    1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
    nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
    hudičevi naklepi disegni diabolici
    hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
    kem. hudičevo olje anidride solforica

    2. pren. del diavolo:
    rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

    3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
    hudičevi časi tempi brutti
    hudičevo vreme tempo pessimo

    4. pren. (v povedni rabi)
    biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
    biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda